Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

Sodbe v slovenščini

BELINGER v Slovenija

HUDOC številka REF00003640
Vlagatelj tožbe BELINGER
Tožena država Slovenija
Številka vloge 00042320/98
Objavljeno v
Sestava sodišča tretja sekcija
Datum vložitve tožbe /
Datum sodbe 13.06.2002
Obravnavani členi 6-1; 37-1; 38-1-b; 39
Izrek sodbe Izbrisan s seznama (prijateljska poravnava)
Ločena mnenja Ne
Ključne besede Sojenje v razumnem roku; Civilni postopek; Dosežena prijateljska poravnava

BELINGER v. SLOVENIJA

(Eur. Court H.R., 13.6.2002, no. 42320/98)
V zadevi Belinger proti Sloveniji, Evropsko sodišče za človekove pravice (Tretji oddelek) v senatu v sestavi:

gospod G. RESS, predsednik,
gospod I. CABRAL BARRETO,
gospod L. CALFISCH,
gospod R. TUERMEN,
gospod B. ZUPANČIČ,
gospa M. TSATSA-NIKOLOVSKA,
gospod K. TRAJA, sodniki,
in gospod V. BERGER, sodni tajnik oddelka,

na podlagi posvetovanja 23. maja 2002, izdaja naslednjo sodbo, sprejeto navedenega dne:

POSTOPEK

1. V zadevi na podlagi pritožbe (št. 42320/98) proti Republiki Sloveniji, ki sta jo vložila 18. januarja 1995 na Evropsko komisijo za človekove pravice ("komisija") na podlagi prejšnjega 25. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ("konvencija") dva slovenska državljana gospa Ivanka in gospod Franc Belinger ("pritožnika"). Pritožba je bila vpisana 21. julija 1998.

2. Slovensko Vlado ("vlada") sta predstavljala njen uradnik gospod L. Bembič, Generalni državni pravobranilec in gospa V. Slivnik, državna pravobranilka.

3. Pritožnika sta se pritožila na podlagi 1. odstavka 6. člena konvencije zaradi dolžine civilne pravde.

4. 1. novembra 1998 je bila zadeva posredovana Sodišču na podlagi 2. odstavka 5. člena Protokola 11 h konvenciji. Pozneje je predsednik Sodišča na podlagi 1. odstavka 52. člena Poslovnika Sodišča dodelil zadevo Prvemu oddelku.



5. 2. marca 1999 je Sodišče sklenilo poslati pritožbo v odgovor vladi. 2. oktobra 2001 je Sodišče, potem ko je prejelo navedbe strank, odločilo, da pritožbo sprejme.

6. 6. 15. oktobra je sodni tajnik predlagal strankam, naj si prizadevajo doseč prijateljsko poravnavo v smislu 1(b) odstavka 38. člena konvencije, in sicer na podlagi predlaganega zneska 3700 evrov, ki ga pritožnikoma plača vlada.

7. 1. novembra 2001 je Sodišče spremenilo sestavo svojih oddelkov (določba 1. odstavka 25. člena). Ta zadeva je bila dodeljena na novo sestavljenemu tretjemu oddelku.

8. 24. decembra 2001 in 5. aprila 2002 so pritožnika in vlada ustrezno predložili formalni izjavi, da sprejemajo prijateljsko poravnavo v zadevi.


DEJANSKI STAN

9.Pritožnika sta slovenska državljana iz Murske Sobote. Prva pritožnica, gospa Ivanka Belinger, je bila rojena leta 1952 in prejema invalidsko pokojnino. Je žena drugega pritožnika, gospoda Franca Belingerja, rojenega leta 1942 in trgovskega potnika.

10. Dejanski stan zadeve kot je bil predložen s strani pritožnikov, je mogoče povzeti v nadaljevanju.

11. Po razpadu nekdanje Jugoslavije in zaradi odsotnosti sporazuma o nasledstvu ali drugega ustreznega dvostranskega dogovora, se je Vlada Republike Slovenije odločila, da bo zagotovila akontacijo izplačil vojaških pokojnin, saj jih je beograjski sklad prenehal plačevati nekdanjim vojaškim uslužbencem, ki so živeli v Sloveniji. Namen tega odloka je bil začasno urediti položaj upokojenega vojaškega osebja in nekaterih drugih vojaških kategorij, ki so imele koristi od tega programa, dokler ne bi uredili vprašanj nasledstva države.

Dne 21. januarja 1991 je Splošna bolnica Murska Sobota prvi pritožnici povrnila nedenarno škodo v zvezi z operacijo iz februarja leta 1990. Pritožnica je trpela določene bolečine je bila operirana pred letom 1990.

Dne 13. septembra sta pritožnika vložila civilno tožbo proti bolnici. Prva pritožnica je tožila na odškodnino za poslabšanje njenega zdravja in izgubo dobička, kar je bilo po njenem mnenju posledica navedene operacije, in je zahtevala mesečno nadomestilo. Drugi pritožnik je tožil na odškodnino na podlagi dejstva,da je moral prenehati delati, da je lahko skrbel za prvo pritožnico ter da mu je njena invalidnost povzročila travmo.

Prva obravnava je bila 26. marca 1993. Sodišče prve stopnje v Murski Soboti je zahtevalo izvedensko mnenje Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Kirurško, nevrokirurško in ginekološko mnenje je bilo pripravljeno dne 31. maja 1993.

Dne 1. julija 1993 je prva pritožnica razširila svojo tožbo na odškodnino za trpljenje kot posledico njene iznakaženosti.

Dne 12. decembra je sodišče prve stopnje sklicalo drugo obravnavo.

Dne 17. decembra 1993 sta pritožnika povišala vsoto zahtevane odškodnine.

Dne 21. decembra 1993 je sodišče prve stopnje sklicalo naslednjo obravnavo. Zaslišalo je obe stranki in zahtevalo, da Komisija za izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani v tridesetih dneh predloži drugo izvedensko mnenje. Sodišče je zahtevalo od izvedencev (kirurga, ortopeda, ginekologa in nevrokirurga), da predvsem ugotovi, ali je bila prva pritožničina operacija edini razlog njene bolezni in invalidnine.

Leta 1994 sta pritožnika vložila več pritožb zaradi dolžine postopkov na Ministrstvo za pravosodje, na sodišče prve stopnje v Murski Soboti, na Komisijo za prošnje in pritožbe Državnega zbora, na Ministrstvo za zdravstvo in na Komisijo za izvedenska mnenja.

Dne 27. januarja 1994 je Ministrstvo za pravosodje obvestilo pritožnika, da je štelo njuno pritožbo za neutemeljeno, ker je bila njuna zadeva kompleksna in je vseskozi zahtevala medicinsko preiskavo.

Dne 9. in 14. junija ter 6. julija 1994 je predsednik sodišča prve stopnje v Murski Soboti obvestilo pritožnika, da je bilo težko pridobiti drugo izvedensko mnenje zaradi kompleksnosti zadeve in zahtevnega izvedenskega dela. Predsednik je nadalje poudaril, da so bile zamude pri pridobitvi mnenj tudi zaradi odločitve pritožnikov, da razširita njuno pritožbo.

V svojem pismu z dne 29. septembra 1994 Ministrstvo za zdravstvo priznalo, da gre za zamudo pri predložitvi drugega izvedenskega mnenja, zaradi kompleksnosti zadeve in tudi zaradi dejstva, ker je bil predstojnik ene od obeh izvedenskih skupin, ki naj bi podpisal mnenje, odsoten iz nepredvidenih razlogov.

Dne 21. septembra 1994 so prvo pritožnico pregledali izvedenci Medicinske fakultete v Ljubljani.

Drugo izvedensko mnenje je bilo izdelano 20.oktobra 1994, vendar so ostale nekatere točke nejasne. Zaradi tega je bilo zahtevano dodatno izvedensko mnenje. Dokončno mnenje je bilo izdelano 5. januarja 1995 in predloženo sodišču prve stopnje dne 13. januarja 1995.

Dne 13. decembra 1995 je sodišče prve stopnje sklicalo naslednjo obravnavo.

Dne 1. aprila 1996 je okrožno sodišče sprejelo sodbo, s katero je delno ugodilo pritožnikovi tožbi. Oba pritožnika in tožena bolnica so se pritožili.

Dne 21. januarja 1997 je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi pritožnikov. Razveljavilo je zadevni del prvostopne sodbe in zadevo vrnilo v ponovno sojenje okrožnemu sodišču. Višje sodišče je nadalje z manjšimi dopolnili potrdilo del prvostopne sodbe, ki ga je izpodbijala tožena bolnica.

Dne 29. oktobra 1997 je med obravnavo pred okrožnim sodiščem prva pritožnica razširila svojo tožbo na odškodnino za primanjkljaj v njeni pokojnini.

Po obravnavi dne 19. junija 1998 je bil postopek odložen.

Okrožno sodišče je sklicalo obravnavo dne 26. februarja 1999. Drugo izvedensko mnenje, ki sta ga baje zahtevala pritožnika, je bilo izdelano 29. novembra 1999.

Dne 12. julija 2000 je okrožno sodišče sprejelo sodbo. Sodišče je priznalo odškodnino prvi pritožnici za trpljenje kot posledico njene iznakaženosti in odškodnino drugemu pritožniku za izgubo dobička. Druge tožbe pritožnikov so bile zavrnjene kot neutemeljene. Oba pritožnika in tožena bolnica so se pritožili. Postopek je še vedno v teku.


PRAVO

11. 16. januarja je sodišče prejelo naslednjo izjavo, ki sta jo podpisala pritožnika: " Ugotavljava, da nama je Vlada Slovenije pripravljena plačati vsoto 3700 evrov za pokritje denarne in nedenarne škode in stroškov z namenom doseči prijateljsko poravnavo zgoraj omenjene pritožbe, vložene na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Sprejemava predlog in se odpovedujeva kakršnimkoli nadaljnjim tožbam zoper Slovenijo iz razlogov te pritožbe. Ugotavljava, da to predstavlja dokončno poravnavo zadeve.

Ta izjava je dana v okviru prijateljske poravnave, ki sta jo dosegli vlada in pritožnika.

Nadalje zagotavljava, da ne bova zahtevala predložitve zadeve velikemu senatu po 1. odstavku 43. člena konvencije, po izdaji sodbe Sodišča."

12. 5. aprila 2002 je Sodišče prejelo naslednjo izjavo vlade: " Izjavljamo, da je glede prijateljske poravnave zgoraj navedene zadeve vlada Slovenije pripravljena plačati 3700 evrov Ivanki in Francu Belingerju. Ta vsota naj pokrije denarno in nedenarno škodo ter stroške in se plača v treh mesecih od dneva izdaje sodbe Sodišča v skladu z 39. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Plačilo bo predstavljalo dokončno rešitev zadeve.

Vlada nadalje zagotavlja, da ne bo zahtevala predložitve zadeve velikemu senatu po 1. odstavku 43. člena konvencije."

13. Sodišče ugotavlja, da je bil med strankama dosežen sporazum (39. člen konvencije). Z zadovoljstvom ugotavlja, da poravnava temelji na spoštovanju človekovih pravic, opredeljenih v konvenciji in protokolih (1. odstavek 37. člena konvencije in določba 3. odstavka 62. člena poslovnika Sodišča).

14. V skladu s tem se zadeva izbriše s seznama zadev.

IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE SOGLASNO:

1. odloča, da se zadeva izbriše s seznama;

2. ugotavlja, da stranke zagotavljajo, da ne bodo zahtevale presoje zadeve pred velikim senatom.


Sprejeto v angleškem jeziku, izdano v pisni obliki 13. junija 2002, v skladu z določbama 2. in 3. odstavka 77. člena Poslovnika Sodišča.

Vincent Berger
Sodni tajnik


Georg Ress
Predsednik