Konvencije

001 Statut Sveta Evrope

Vlada Kraljevine Belgije, Kraljevine Danske, Republike Francije, Republike Irske, Republike Italije, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Kraljevine Norveške, Kraljevine Švedske in Združenega kraljevstva Velike Britanije in Severne Irske,

 prepričane, da je krepitev miru, ki temelji na pravičnosti in mednarodnem sodelovanju, ključnega pomena za ohranitev človeške družbe in civilizacije,

zagotavljajoč svojo naklonjenost duhovnim in moralnim vrednostmi, ki so skupna dediščina njihovih narodov in pomenijo izvirna načela osebne svobode, politične svobode in spoštovanje zakona, na katerih temelji vsa prava demokracija,

v prepričanju, da je ohranitev in nadaljnje uresničevanje ter idealov ter za pospeševanje gospodarskega in družbenega razvoja potrebna tesnejša zveza med vsemi enako mislečimi evropskimi državami,

z ugotovitvijo, da je treba v skladu s potrebami in izraženimi težnjami njihovih narodov oblikovati organizacijo, ki bo združevala evropske države v tesnejšo zvezo,

so se zato odločile, da ustanovijo Svet Evrope, ki ga sestavljata Odbor ministrov in Posvetovalna skupščina, ter so v ta namen sprejele naslednji statut.

I. poglavje - Cilji Sveta Evrope

1. člen

a) Cilji Sveta Evrope je tesnejša povezanost med njegovimi članicami ter zaščititi in nadalje razvijati ideale in načela, ki so njihova skupna dediščina, ter pospeševati njihov gospodarski in družbeni napredek.

b) Ta cilj bo Svet Evrope uresničeval po organih Sveta, in sicer z razpravami o vprašanjih, ki so skupnega pomena, s pogodbami in sprejemanjem skupnih akcij o gospodarskih, družbenih, kulturnih, znanstvenih, pravnih in administrativnih zadevah kot tudi z uresničevanjem in razvijanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

c) Sodelovanje članic pri delu Sveta Evrope ne sme vplivati na njihovo sodelovanje pri delu Združenih narodov na njihovo sodelovanje pri delu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij in zvez, katerih članice so.

d) Vprašanja, ki se nanašajo na obrambo držav, niso v pristojnosti Sveta Evrope.

II. poglavje - Članstvo

2. člen

Članice Sveta Evrope so pogodbenice tega statuta
 

3. člen

Vsaka članica Sveta Evrope priznava načelo spoštovanja zakona in načelo, da mora vsaka oseba pod njeno jurisdikacijo uživati človekove pravice in temeljne svoboščine. Vsaka članica si bo resnično prizadevala aktivno delovati za uresničitev ciljev, opredeljenih v I. poglavju.
 

4. člen

Vsako evropsko državo, ki je sposobna in pripravljena izpolniti določila iz 3. člena, lahko Odbor ministrov povabi, da postane članica Sveta Evropa. Vsaka tako povabljena država bo postala članica od dneva, ko bo instrument pristopa k temu statutu v njenem imenu predložen generalnemu sekretarju.
 

5. člen

a) V posebnih okoliščinah lahko Odbor ministrov povabi evropsko državo, za katero ugotovi, da je sposobna in pripravljena izpolnjevati določila iz 3. člena, da postane pridružena članica Sveta Evrope. Vsaka tako povabljena članica postane pridružena članica od dneva, ko v svojem imenu deponira pri generalnem sekretarju instrument o sprejemu tega statuta. Pridružene članice so lahko zastopane le v Posvetovalni skupščini.

b) Izraz "članica", ki se uporablja v tem statutu, se nanaša tudi na pridružene članice, razen kadar se uporablja v povezavi z zastopanjem v Odboru ministrov.
 

6. člen

Preden Odbor ministrov pošlje vabilo, predvideno v 4. in 5. členu, določi število predstavnikov v Posvetovalni skupščini, ki jih bo imela prihodnja članica v tem organu, in njen sorazmeren finančni prispevek.
 

7. člen

Vsaka članica Sveta Evrope lahko svoje članstvo odpove tako, da sporoči svojo odločitev generalnemu sekretarju. Odpoved začne veljati konec tekočega finančnega leta, če je bila sporočena v prvih devetih mesecih tekočega leta, in konec naslednjega finančnega leta, če je bila sporočena v zadnjih treh mesecih tekočega leta.
 

8. člen

Vsaki članici Sveta Evrope, ki hudo krši določila 3. člena, sme biti odvzeta pravica, da je zastopana v Svetu Evrope, in Odbor ministrov je pozove, da odpove svoje članstvo pod pogoji iz 7. člena. Če se članica takšnemu pozivu ne odzove, sme Odbor ministrov odločiti, da je prenehala biti članica Sveta Evrope od dneva, ki ga Odbor sam določi.
 

9. člen

Če kakšna članica ne izpolnjuje svojih finančnih obveznosti, ji sme Odbor ministrov odvzeti pravico, da je zastopana v odboru in v Posvetovalni skupščini, dokler njena obveznost ni izpolnjena.

III. poglavje - Splošne določbe

10. člen

Organa Sveta Evrope sta:

I. Odbor ministrov;
II. Posvetovalna skupščina.
Za ta dva organa deluje sekretariat Sveta Evrope.
 

11. člen

Sedež Sveta Evrope je v Strasbourgu.
 

12. člen

Uradna jezika v Svetu Evrope sta angleščina in francoščina. Poslovnika Odbora ministrov in Posvetovalne skupščine pa določata pogoje in okoliščine, v katerih se lahko uporabljajo drugi jeziki.

IV. poglavje - Odbor ministrov

13. člen

Odbor ministrov je organ, ki deluje v imenu Sveta Evrope skladno s 15. in 16. členom.
 

14. člen

Vsaka članica ima enega predstavnika v Odboru ministrov, vsak predstavnik pa ima en glas. Predstavniki v odboru so ministri za zunanje zadeve. Če se minister za zunanje zadeve ne more udeležiti seje ali če druge okoliščine to narekujejo, se lahko določi namestnik, ki se udeleži seje namesto njega. Ta naj bi bil, kadar je le mogoče, član vlade svoje države.
 

15. člen

a) Na priporočilo Posvetovalne skupščine ali na svojo lastno pobudo Odbora ministrov obravnava ukrepe, potrebne za uresničitev cilja Sveta Evrope, kamor spada tudi sprejemanje konvencij in sporazumov ter skupnih politik vlad o posameznih vprašanjih.

b) Odločitve Odbora ministrov lahko imajo v določenih primerih obliko priporočila vladam, kadar za to obstajajo razlogi. Odbor lahko tudi pozove vlade članic, da ga seznanijo z dejanji, ki so jih začele v zvezi z danimi priporočili.
 

16. člen

Razen pristojnosti Posvetovalne skupščine, ki so opredeljene v 24., 28., 30., 32., 33. in 35. členu, Odbor ministrov obvezujoče odloča o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo in notranjo ureditev Sveta Evrope. V ta namen sprejema potrebna finančna in administrativna pravila.
 

17. člen

Odbor ministrov lahko po potrebi ustanovi odbor in komisije, ki so svetovalne ali tehnične narave.
 

18. člen

Odbor ministrov sprejme svoj poslovnik, ki med drugim ureja:

I.   kvorum,
II.  način določitve predsednika in trajanje njegovega mandata,
III. postopek za sestavo dnevnega reda in postopek za dajanje predlogov za resolucije,
IV.  pogoje, pod katerimi se sporoči imenovanje namestnikov skladno s 14. členom.
 

19. člen

Na vsaki seji Posvetovalne skupščine Odbora ministrov predloži poročilo o svojih dejavnostih, ki mu priloži ustrezno dokumentacijo.
 

20. člen

a) Za sprejem resolucije Odbora ministrov o naslednjih pomembnih vprašanjih:

I.   priporočila iz 15 (b) člena,
II.  vprašanja iz 19. člena,
III. vprašanja iz točk (a) I. in (b) 21. člena,
IV.  vprašanja iz 33. člena,
V.   vprašanja, ki se nanašajo na dopolnila k členom 1 (d), 7, 15, 20 in 22,
VI.  vsa druga vprašanja, za katera bi Odbor ministrov zaradi njihove pomembnosti s sprejemom resolucije pod pogoji, predvidenimi v odstavku d), določil, da zanje velja pravilo soglasja zaradi njihove pomembnosti, se zahteva soglasje vseh glasujočih predstavnikov in večina predstavnikov, ki imajo pravico zasedati v Odboru.

b) O vprašanjih, ki izhajajo iz poslovnika ali iz finančnih in administrativnih pravil, se odloča z navadno večino predstavnikov, ki imajo pravico zasedati v Odboru.

c) Resolucije odbora iz 4. in 5. člena se sprejemajo z dvotretjinsko večino predstavnikov, ki imajo pravico zasedati v odboru.

d) Resolucije odbora, vključno sprejem proračuna, poslovnika, finančnih in administrativnih pravil, priporočil za dopolnila k členom tega statuta, razen tistih, ki so navedene v odstavku a) točka V, in odločanje ob morebitnem dvomu, kateri odstavek tega člena se uporabi, se sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh glasujočih predstavnikov in večino predstavnikov, ki imajo pravico zasedati v Odboru.
 

21. člen

a) Sestanki Odbora ministrov se sklicujejo:

I.   za zaprtimi vrati in
II.  na sedežu Sveta, razen če Odbor ministrov ne odloči drugače.

b) Odbor odloča o tem, kaj bo objavljeno o sklepih in razpravah s sestankov za zaprtimi vrati.

c) Odbor se obvezno sestaja pred in med začetkom vsake seje Posvetovalne skupščine kot tudi vsakokrat, kadar meni, da je to potrebno.

V. poglavje - Posvetovalna skupščina

22. člen

Posvetovalna skupščina je posvetovalni organ Sveta Evrope. Razpravlja o vprašanjih, ki so v njeni pristojnosti, določeni s tem statutom, in seznanja Odbor ministrov s svojimi sklepi v obliki priporočil.
 

23. člen

a) Posvetovalna skupščina lahko razpravlja in oblikuje priporočila o vseh vprašanjih, ki so v skladu s cilji in pristojnostmi Sveta Evrope in so opredelijo v I. poglavju. Prav tako lahko razpravlja in oblikuje priporočila o vseh vprašanjih, o katerih jo Odbor ministrov prosi za mnenje.

b) Skupščina sestavlja svoj dnevni red skladno z določbo odstavka a) tega člena ob upoštevanju dejavnosti drugih evropskih medvladnih organizacij, katerih članice so nekatere ali vse članice Sveta Evrope.
 

24. člen

Posvetovalna skupščina lahko ob upoštevanju točke d) 38. člena ustanovi odbore ali komisije z nalogo preučiti vsa vprašanja iz svoje pristojnosti, kot je opredeljena v 23. členu, proučiti in pripraviti vprašanja za dnevni red in dajati mnenja o vseh vprašanjih postopka.
 

25. člen

a) Posvetovalno skupščino sestavljajo predstavniki vsake članice, ki jih voli nacionalni parlament izmed svojih članov po postopku, ki ga sam določi, s tem da sme vlada vsake članice dodatno imenovati predstavnika, kar je potrebno, kadar parlament članice ne zaseda, ni pa sprejel postopka, ki naj bi se upošteval v takšnem primeru. Vsak predstavnik mora imeti državljanstvo članice, ki jo predstavlja. Hkrati ne more biti predstavnik v Odboru ministrov.

Mandat tako določenih predstavnikov traja od začetka redne seje po njihovem imenovanju in preneha z začetkom naslednje redne seje ali poznejših rednih sej, razen v primeru parlamentarnih volitev pri članicah, ko imajo članice pravico imenovati nove predstavnike.

Če kakšna članica zasede sedež, izpraznjene zaradi smrti ali odstopa, ali imenuje nove predstavnike zaradi parlamentarnih volitev, se mandat novih predstavnikov začne z dnem prve seje. Posvetovalne skupščine, ki sledi njihovemu imenovanju.

b) Nihče od predstavnikov ne more biti med sejo skupščine odpoklican s svoje dolžnosti brez soglasja skupščine.

c) Vsak predstavnik ima lahko namestnika, ki bo med njegovo odsotnostjo imel pravico zasedati, pravico do besede in glasovanja namesto njega. Določilo odstavka a) tega člena se analogno uporablja za imenovanje namestnikov.
 

26. člen

Članice imajo pravico do naslednjega števila predstavnikov:

6 7 6 3 5 5 18 18 7 3 4 18 2 3 7 3 7 5 12 7 2 12 6 6 12 18 Avstrija Belgija Bolgarija Ciper Danska Finska Francija Nemčija Grčija Islandija Irska Italija Liechtenstein Luksemburg Madžarska Malta Nizozemska Norveška Poljska Portugalska San Marino Španija Švedska Švica Turčija Združeno kraljevstvo Velike Britanije in Severne Irske

27. člen

Pogoji, pod katerimi je Odbor ministrov lahko kolektivno zastopan v razpravah Posvetovalne skupščine, in pogoji, pod katerimi imajo lahko posamezni predstavniki v Odboru in njihovi namestniki besedo v skupščini, so določeni s poslovnikom, ki ga je sprejel Odbor po posvetovanju s skupščino.
 

28. člen

a) Posvetovalna skupščina sprejme svoj poslovnik. Izmed svojih članov izbere predsednika, čigar funkcija traja do naslednje redne seje.

b) Predsednik nadzoruje postopke, vendar ne sodeluje v razpravah, niti ne glasuje. Namestnik predstavnika, ki je predsednik, lahko zaseda, ima besedo in glasuje na njegovem mestu.

c) Poslovnik med drugim določa:

I.   kvorum,
II.  postopek volitev in trajanja funkcije predsednika in drugih članov urada,
III. postopek za sestavo dnevnega reda in njegovo predložitev predstavnikov,
IV.  čas in način sporočanja imen predstavnikov in njihovih namestnikov.
 

29. člen

Razen določil 30. člena se vse resolucije Posvetovalne skupščine, vključno tiste, katerih predmet so:

I.   dejanje priporočil Odbora ministrov,
II.  predlaganje vprašanj Odbora, ki naj se uvrstijo na dnevni red skupščine,
III. ustanovitev odborov ali komisij,
IV.  določitev datuma začetka njenih sej,
V.   določitev večine, s katero se sprejemajo resolucije, ki se ne nanašajo na gornje alinee I do IV, ali odločitev ob morebitnem dvomu, kjer se zahteva večina,

sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh glasujočih predstavnikov.
 

30. člen

Resolucije Posvetovalne skupščine, ki se nanašajo na vprašanje internega postopka, predvsem volitev članov urada, določitev članov odborov in komisij in sprejem poslovnika, se sprejemajo z večino, ki jo določi skupščina ob upoštevanju V. alinee 29. člena.
 

31. člen

Razprave o predlogih Odbora ministrov, da se kakšno vprašanje uvrsti na dnevni red Posvetovalne skupščine, morajo biti omejene na opredelitev predlagane zadeve in razloge, ki govorijo za ali proti njegovi uvrstitvi na dnevni red.
 

32. člen

Posvetovalna skupščina ima vsako leto eno redno sejo, katere datum in trajanje določi skupščina tako, da se izogne, če je le mogoče, sovpradanju s parlamentarnimi sejami in sejami Generalne skupščine Združenih narodov. Redna seja ne more trajati več kot en mesec, razen če skupščina in Odbor ministrov v soglasju ne odločita drugače.
 

33. člen

Redna zasedanja Posvetovalne skupščine potekajo na sedežu Sveta Evrope, razen če Posvetovalna skupščina in Odbor ministrov ne odločita drugače.
 

34. člen

Posvetovalna skupščina lahko skliče izredno sejo na pobudo Odbora ministrov ali predsednika skupščine po dogovoru med njima, v katerem določita tudi datum in kraj seje.
 

35. člen

Razprave Posvetovalne skupščine so javne, razen če skupščina ne odloči drugače.

VI. poglavje - Sekretariat

36. člen

a) Sekretariat sestavljajo generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja in drugo potrebno osebje.

b) Generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja imenuje Posvetovalna skupščina na predlog Odbora ministrov.

c) Druge člane sekretariata imenuje generalni sekretar skladno z administrativnimi pravili.

d) Nihče, ki je član sekretariata, ne more biti plačan uslužbenec nobene vlade niti član Posvetovalne skupščine ali nacionalnega parlamenta oziroma opravljati poklic, ki ni združljiv z njegovimi nalogami.

e) Vsak izmed osebja sekretariata mora s svečano izjavo potrditi svojo pripadnost Svetu Evrope in svojo odločitev, da bo vestno opravljal naloge s svojega delovnega področja, ne da bi pri tem nanj vplivalo katero koli nacionalno mnenje, ter volji, da ne bo iskal niti sprejemal navodil v zvezi z opravljanjem svojih funkcij od nobene vlade niti katere koli druge ustanove zunaj Sveta Evrope, kakor tudi vzdržati se vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z njegovim statusom mednarodnega funkcionarja, izključno odgovornega Sveta Evrope. Generalni sekretar in njegov namestnik dasta to izjavo pred Odborom ministrov, osebje pa jo poda pred generalnim sekretarjem.

f) Vsak član mora spoštovati izključno mednarodno naravo funkcij generalnega sekretarja in osebja sekretariata in se vzdržati vplivanja nanje pri opravljanju njihovih nalog.
 

37. člen

a) Sekretariat je na sedežu Sveta Evrope.

b) Generalni sekretar je za delo sekretariata odgovoren Odboru ministrov. Med drugim tudi zagotavlja Posvetovalni skupščini administrativne in druge storitve, ki jih potrebuje, razen določil 38.d) člena.

VII. poglavje - Financiranje

38. člen

a) Vsaka članica sama nosi stroške za zastopanje v Odboru ministrov in Posvetovalni skupščini.

b) Stroški sekretariata in vsi drugi skupni stroški se porazdelijo med članice v sorazmerju, ki ga določi Odbor po številu prebivalstva vsake članice.

Prispevek pridružene članice določi Odbor.

c) V skladu s finančnimi podpisi predloži generalni sekretar vsako leto proračun Sveta v sprejetje Odboru.

d) Generalni sekretar predlaga odboru zahteve Posvetovalne skupščine glede izdatkov, ki presegajo vsoto v proračunu, namenjeno za skupščino in njeno delo.

e) Prav tako generalni sekretar predlaga Odboru ministrov ocenitev stroškov, ki se porabijo za uresničitev vsakega priporočila, predloženega odboru. Resolucij, katerih uresničitev zahteva dodatne stroške, Odbor ne bo štel za sprejete, če ni odobril predvidenih dodatnih stroškov.
 

39. člen

Generalni sekretar vsako leto sporoči vladam članicam njihov prispevek. Vsaka članica plača ta prispevek na naslov generalnega sekretarja in je plačljiv na dan, ko je bil sporočen, vendar pa ne kasneje kot šest mesecev od tega dneva.

VIII. poglavje - Privilegiji in imunitete

40. člen

a) Svet Evrope, predstavniki držav članic in sekretariat na ozemlju držav članic imunitete in privilegije, potrebne za opravljanje njihovih funkcij. Te imunitete varujejo predstavnike v Posvetovalni skupščini pred zaporom in vsemi podobnimi postopku na ozemlju vsake države članice zaradi mnenja ali glasovanja pri razpravah skupščine, njenih odborov in komisij.

b) Države članice si bodo prizadevale, da bi čimprej sklenile sporazum z namenom, da se izpolnijo določila odstavka a) tega člena. V ta namen priporoči Odbor ministrov vladam članic sprejem sporazuma, kjer bodo določeni vsi privilegiji in imunitete, priznani na njihovem ozemlju. Dodatno pa se sklene poseben sporazum z Republiko Francijo, ki bo določal privilegije in imunitet Sveta Evrope na njegovem sedežu.

IX. poglavje - Amandmaji

41. člen

a) Predlog amandmajev k temu statutu sprejema Odbor ministrov, oziroma posvetovalne skupščine pod pogoji iz 23. člena.

b) Odbor priporoči in oblikuje v protokol amandmaje, za katere meni, da so potrebni.

c) Amandmajski protokol začne veljati, ko ga podpišeta in ratificirata dve tretjini držav članic.

d) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena bodo amandmaji k členom 23 do 35, 38, 39, ki jih bo sprejela Posvetovalna skupščina, začeli veljati z dnem, ko je notifikacija generalnega sekretarja, ki potrjuje, da so bili ti amandmaji sprejeti, poslana vladam državam članic.

Določila tega odstavka se ne morejo uporabljati do konca druge redne seje skupščine.

X. poglavje - Končne določbe

42. člen

a) Ta statut mora biti ratificiran. Ratifikacije se pošljejo vladi Združenega kraljevstva Velike Britanije in Severne Irske.

b) Ta statut začne veljati, ki je doponiranih sedem instrumentov o ratifikaciji. Vlada združenega kraljevstva bo vsem vladam podpisnicam poslala potrdilo z izjavo, da je statut začel veljati, in imena držav članic Sveta Evrope na ta datum.

c) Po tem bo vsaka podpisnica postala pogodbenica tega statuta z dnem deponiranja svojega ratifikacijskega instrumenta.

V potrditev dogovorjenega so pooblaščeni podpisali ta statut.

Sestavljeno v Londonu 5. maja 1949 v angleščini in francoščini, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki ostane deponiran v arhivih vlade Združenega kraljevstva, ki bo overovljene kopije poslala drugim vladam podpisnicam.