Konvencije

051 Evropska konvencija o nadzorstvu nad pogojno obsojenimi ali pogojno oproščenimi osebami

Uvod

Države članice Sveta Evrope - podpisnice te konvencije

menijo, da je cilj Sveta Evrope tesnejše povezovanje med njegovimi članicami,

potrjujejo svojo pripravljenost za sodelovanje v boju zoper kriminaliteto,

menijo, da je zato treba za vsako odločitev, ki jo sprejme kakšna izmed članic, zagotoviti na ozemlju drugih po eni stani resocializacijo pogojno obsojenih ali pogojno oproščenih delinkventov, po drugi strani pa izvršitev kazni, če niso izpolnjeni izrečeni pogoji,

zato so se dogovorile o naslednjem:

I. DEL
Temeljna načela

1. člen

1. Pogodbenice prevzamejo obveznost, da nudijo druga drugi v skladu z naslednjimi določbami pomoč pri resocializaciji delinkventov iz 2. člena. Ta pomoč obsega nadzorstvo nad delinkventi, ki se opravlja po eni strani z ukrepi, ki utegnejo spodbuditi spremembo v njihovem obnašanju in njihovo resocializacijo, po drugi strani pa s kontrolo njihovega obnašanja, da bi se po potrebi omogočil izrek kazni ali njena izvršitev.

2. Pogodbenice bodo v skladu z naslednjimi določbami izvršile kazen ali ukrep odvzema prostosti, ki je bil izrečen zoper delinkventa, vendar je bila njegova izvršitev ustavljena.
 

2. člen

1. Izraz "delinkvent" pomeni po tej konvenciji vsako osebo, zoper katero je bila na ozemlju ene izmed pogodbenic sprejeta:

(a) sodna odločba, s katero je bila ta oseba spoznana za krivo in dana na preizkušnjo, ne da bi bila izrečena obsodba;

(b) sodba s kaznijo odvzema prostosti, izrečeno pogojno, ali kaznijo, katere izvršitev je bila v celoti ali delno pogojno ustavljena, bodisi ob izreku bodisi pozneje.

2. V naslednjih členih se izraz "sodba" nanaša na odločbe, ki so bile sprejete tako v skladu z (a) točko kot tudi v skladu z (b) točko prvega odstavka tega člena.
 

3. člen

Odločbe iz 2. člena morajo biti dokončne in izvršljive.
 

4. člen

Dejanje, zaradi katerega se vloži zahteva iz 5. člena, mora biti kaznivo tako po zakonu države prosilke kot tudi po zakonu zaprošene države.
 

5. člen

1. Država, ki je izrekla sodbo, lahko zahteva, da država, na katere ozemlju se je delinkvent nastanil:

(a) zagotovi samo nadzorstvo v skladu z II. delom;

(b) zagotovi nadzorstvo in po potrebi sodbo tudi izvrši v skladu z II. in III. delom;

(c) zagotovi popolno izvedbo sodbe v skladu z določbami IV. dela.

2. Zaprošena država mora pod pogoji, določeni s to konvencijo, ugoditi tej zahtevi.

3. Če je država prosilka vložila eno izmed zahtev iz prvega odstavka tega člena in če je po mnenju zaprošene države v posebnih primerih bolje uporabiti katero izmed drugih možnosti, določenih v omenjenem odstavku, lahko zaprošena država zavrne to zahtevo in hkrati pokaže svojo pripravljenost, da ugodi kakšni drugi zahtevi, ki jo nakaže.
 

6. člen

Na zahtevo države, ki je izrekla sodbo, zagotovi nadzorstvo, izvrševanje ali popolno izvedbo sodbe iz prejšnjega člena države, na katere območju se je delinkvent nastanil.
 

7. člen

1.Nadzorstvo, izvrševanje ali popolna izvedba sodbe se zavrnejo:

(a) če je zahteva po mnenju zaprošene države takšna, da utegne ogroziti njeno suverenost, varnost, temeljna načela njenega pravnega reda ali kakšne druge njene bistvene interese;

(b) če se nanaša zahteva na sodbo za dejanje, o katerem je bilo sojeno na zadnji stopnji v zaprošeni državi;

(c) če pomeni po oceni zaprošene države dejanje, zaradi katerega je bila izrečena sodba, politično kaznivo dejanje ali dejanje v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem ali dejanje, ki obsega smo kršitev vojaških dolžnosti;

(d) če kazni ni več mogoče izvršiti zaradi zastaranja bodisi po zakonodaji države prosilke ali zaprošene države;

(e) če je bil storilec amnestiran ali pomiloščen v državi prosilki ali v zaprošeni državi.

2. Nadzorstvo, izvrševanje ali popolna izvedba sodbe se lahko zavrnejo:

a) če so pristojni organi zaprošene države odločili, da se ne uvede kazenski pregon ali da se ustavi kazenski pregon glede takega dejanja;

b) če je dejanje, zaradi katerega je bila sodba izrečena, tudi predmet postopka v zaprošeni državi;

c) če je bila sodba, na katero se zahteva nanaša, izrečena v nenavzočnosti;

d) če zaprošena država meni, da sodba ni v skladu z načeli, ki veljajo pri uporabi njenega kazenskega zakona, predvsem če storilec zaradi svoje starosti ne bi mogel biti obsojen v zaprošeni državi.

3. Glede fiskalnih kršitev je nadzorstvo ali izvršitev pod pogoji, določenimi s to konvencijo, mogoče le, če se tako dogovorijo pogodbenice za vsako tako dejanje ali vrsto dejanj.
 

8. člen

Država prosilka in zaprošena država se po potrebi med seboj obveščata o vseh okoliščinah, ki bi utegnile vplivati na nadzorstvene ukrepe ali na izvršitev sodbe na območju zaprošene države.
 

9. člen

Zaprošena država takoj obvesti državo prosilko o vsaki odločitvi v zvezi z njeno zahtevo.

Zaprošena država obrazloži vsako popolno ali delno zavrnitev.

II. DEL
O nadzorstvu

10. člen

Država prosilka obvesti zaprošeno državo o pogojih, ki veljajo za delinkventa, in po potrebi o nadzorstvenih ukrepih, ki jih mora spoštovati med preizkušnjo.
 

11. člen

1. Ob ugoditvi zahtevi države prosilke zaprošena država izrečene nadzorstvene ukrep po potrebi prilagodi svoji zakonodaji.

2. Nadzorstveni ukrepi, ki jih uporabi zaprošena država, ne po svoji naravi ne po trajanju nikakor ne smejo biti strožji od ukrepov, ki jih je izrekla država prosilka.
 

12. člen

Če se zaprošena država strinja, da bo zagotovila nadzorstvo, ravna takole:

1. takoj obvesti državo prosilko o odgovoru na njeno zahtevo;

2. naveže stik z organi ali telesi, ki so na njenem območju pooblaščeni za nadzorstvo in pomoč delinkventom;

3. obvesti državo prosilko o vseh sprejetih ukrepih in o njihovem izvajanju.
 

13. člen

Če naj bi bil pogojni odlog iz 2. člena preklican bodisi zaradi pregona ali kazni za novo kršitev bodisi zato, ker storilec ni spoštoval izrečenih pogojev, mora zaprošena država po uradni dolžnosti takoj poslati državi prosilki potrebna obvestila.
 

14. člen

Po preteku obdobja nadzorstva mora zaprošena država na zahtevo države prosilke poslati vsa potrebna obvestila.
 

15. člen

Samo država prosilka je na podlagi obvestil in mnenj, ki ji jih je poslala zaprošena država, pristojna oceniti, ali je delinkvent zadovoljil izrečene pogoje ali ne, in na podlagi takšne ocene nadalje ukrepati, kot je določeno v njeni zakonodaji.

O svoji odločitvi obvesti zaprošeno državo.

III. DEL
O izvršitvi sodbe

16. člen

Potem ko država prosilka prekliče pogojno ustavitev sodbe, je zaprošena država na zahtevo države prosilke pristojna za izvršitev sodbe.
 

17. člen

Sodba se izvrši v skladu z zakonom zaprošene države, potem ko se preveri, ali je zahteva za izvršitev verodostojna in v skladu s pogoji, ki jih določa ta konvencija.
 

18. člen

Zaprošena država pravočasno pošlje državni prosilki dokument, s katerim potrdi izvršitev sodbe.
 

19. člen

Zaprošena država bo kazen, izrečeno v državi prosilki, po potrebi nadomestila s kaznijo ali ukrepom, določenim z njenim zakonom za podobno kršitev. Takšna kazen ali ukrep bo po svoji naravi kar najbolj ustrezal kazni, izrečeni v odločbi, ki jo je treba izvršiti. Kazen ne sme biti večja od maksimalne kazni, določene z zakonom zaprošene države, in tudi ne daljša ali ostrejša od kazni, ki je bila izrečena v državi prosilki.
 

20. člen

Država prosilka ne sme več sama izpeljati nobenega izmed zahtevanih izvršilnih ukrepov, razen če ji zaprošena država sporoči, da jih noče ali ne more izvršiti.
 

21. člen

Zaprošena država bo pristojna za pogojno oprostitev. Pravico do pomilostitve lahko izvršita tako država prosilka kot tudi zaprošena država.

IV. DEL
Odstop pravice zaprošeni državi

22. člen

Država prosilka zaprošeni državi sodbo, za katero zahteva popolno izvršitev.
 

23. člen

1. Zaprošena država prilagodi izrečeno kazen ali ukrep svoji kazenski zakonodaji, kot da je bila kazen izrečena za enako kršitev, storjeno na njenem območju.

2. Kazen, naložena v zaprošeni državi, ne sme biti strožja od kazni, ki jo je izrekla država prosilka.
 

24. člen

Zaprošena država zagotovi popolno izvedbo tako prilagojene sodbe, kot da gre za sodbo, ki so jo izrekla njena sodišča.
 

25. člen

Če zaprošena država sprejme zahtevo iz IV. dela, za državo prosilko ugasne pravica do izvršitve sodbe.

V. DEL
Skupne določbe

26. člen

1. Vsaka zahteva iz 5. člena se sestavi pisno. V njej se navedejo:

(a) ime organa, ki jo je vložil;

(b) zadeva;

(c) identiteta delinkventa in kraj prebivališča v zaprošeni državi.

2. Zahtevi za nadzorstvo se priloži izvirnik ali overjen prepis sodnih ugotovitev z razlogi, ki utemeljujejo nadzorstvo, in opredeljenimi ukrepi, izrečenimi delinkventu. Potrditi je treba izvršljivost odločbe in nadzorstvenih ukrepov, ki naj se izvršijo. Kolikor mogoče je treba precizirati okoliščine dejanja, zaradi katerega je bila sprejeta odločba o nadzorstvu, čas in kraj storitve, pravna kvalifikacija in po potrebi trajanje kazni, ki naj se izvrši. Navesti je treba vse podrobnosti o naravi in trajanju ukrepov zahtevanega nadzorstva, tudi zakonske določbe, ki se uporabljajo, ter potrebne podatke o osebnosti delinkventa in njegovem obnašanju v državi prosilki pred izrekom odločbe o nadzorstvu in po njem.

3. Zahtevi za izvršitev se priložita izvirnik ali overjeni prepis odločbe o preklicu pogojne ustavitve izreka ali izvršitve kazni in odločba o izreku kazni, ki naj se sedaj izvrši. Izvršljivost teh dveh odločb se potrdi v obliki, ki jo predpisuje zakon države, ki je odločbi izdala.

Če je odločba, ki jo je treba izvršiti, nadomestila kakšno prejšnjo odločbo in ne vsebuje opisa dejanja, se priloži overjeni prepis odločbe, ki vsebuje takšen opis.

4. Zahtevi za popolno izvršitev kazni se priložijo listine iz drugega odstavka tega člena.
 

27. člen

1. Ministrstvo za pravosodje države prosilke pošlje zahtevo ministrstvu za pravosodje zaprošene države. Odgovor se pošlje na enak način.

2. Vsa sporočila, potrebna za uporabo te konvencije, se izmenjujejo bodisi tako, kot je navedeno v prvem odstavku tega člena, bodisi neposredno med organi pogodbenic.

3. V nujnih primerih se lahko sporočila iz drugega odstavka tega člena pošljejo prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).

4. Vsaka pogodbenica lahko z izjavo, poslano generalnemu sekretarju Sveta Evrope, obvesti, da se namerava odmakniti od pravil za pošiljanje, ki so navedena v prvem in drugem odstavku tega člena.
 

28. člen

Če zaprošena država meni, da so obvestila, ki ji jih je poslala država prosilka, neustrezna za uporabo te konvencije, zahteva dodatna obvestila. Določi lahko rok, do kdaj mora dobiti ta obvestila.
 

29. člen

1. Prevod zahtev in prilog ter vseh drugih listin, ki se nanašajo na uporabo te konvencije, se ne zahteva, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena.

2. Vsaka pogodbenica si lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu v izjavi, poslani generalnemu sekretarju Sveta Evrope pridrži pravico zahtevi, da se ji skupaj z zahtevo in prilogami pošlje bodisi prevod v njenem jeziku bodisi prevod v kateremkoli izmed uradnih jezikov Sveta Evrope bodisi v enem izmed jezikov, ki jih navedejo. Druge pogodbenice lahko uveljavljajo pravico do vzajemnosti.

3. Ta člen ne posega v določbe, ki se nanašajo na prevajanje zahtev in prilog iz veljavnih sporazumov ali pogodb ali na sporazume in pogodbe, ki jih utegnejo skleniti dve ali več pogodbenic.
 

30. člen

Spisi in listine, ki se pošiljajo v skladu z uporabo te konvencije, so oproščeni vseh formalnosti v zvezi z legalizacijo.
 

31. člen

Zaprošena država ima ob zahtevi države prosilke pravico zaračunati stroške pregona in sojenja v tej državi.

Če stroške zaračuna, mora državi prosilki povrniti samo nadomestila za izvedence, ki jih je zaračunala.
 

32. člen

Stroški z nadzorstvom in izvršitvijo v zaprošeni državi se ne povrnejo.

VI. DEL
Končne določbe

33. člen

Ta konvencija ne posega v policijske predpise, ki se nanašajo na tujce.
 

34. člen

1. Ta konvencija je odprta za podpis za države članice Sveta Evrope. Konvencijo je treba ratificirati ali sprejeti. Listine o ratifikaciji ali sprejetju se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

2. Konvencija začne veljati tri mesece po deponiranju tretje listine o ratifikaciji ali sprejetju.

3. Za vsako državo podpisnico, ki bo konvencijo pozneje ratificirala ali sprejela, začne konvencija veljati tri mesece po deponiranju njene listine o ratifikaciji ali sprejetju.
 

35. člen

1. Po uveljavitvi te konvencije lahko Komite ministrov Sveta Evrope povabi vsako državo, ki ni članica sveta, da pristopi k tej konvenciji.

2. Pristopi se tako, da se pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponira listina o pristopu, ki začne veljati tri mesece po njenem deponiranju.
 

36. člen

1. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, za katera bo veljala ta konvencija.

2. Vsaka pogodbenica lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu ali kadarkoli pozneje v izjavi, poslani generalnemu sekretarju Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na vsako drugo ozemlje, navedeno v izjavi, katerega mednarodne odnose vodi ali za katero je pooblaščena sklepati pogodbe.

3. Vsako izjavo, dano na podlagi prejšnjega odstavka, je mogoče umakniti glede vsakega ozemlja, ki je navedeno v izjavi, pod pogoji, ki so določeni v 39. členu te konvencije.
 

37. člen

1. Ta konvencija ne posega v obveznosti iz določb katerekoli druge mednarodne dvostranske ali večstranske konvencije, ki ureja ali bo urejala med dvema ali več pogodbenicami izročitve ali druge oblike medsebojne pomoči v kazenskih zadevah.

2. Pogodbenice ne smejo sklepati dvostranskih ali večstranskih sporazumov, ki se nanašajo na vprašanja, urejena s to konvencijo, razen da bi dopolnile njene določbe ali olajšale uporabo načel iz te konvencije.

3. Če sta določili ali če bi določili dve ali več pogodbenic svoje odnose na podlagi enotne zakonodaje ali posebnega režima, lahko svoje skupne odnose na tem področju uredijo na podlagi teh sistemov, ne glede na to konvencijo.

Pogodbenice, ki bi iz svojih skupnih odnosov izključile uporabo te konvencije v skladu s tem odstavkom, pošljejo o tem sporočilo generalnemu sekretarju Evropskega sveta.
 

38. člen

1. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu izjavi, da uveljavlja enega ali več pridržkov, ki so navedeni v prilogi te konvencije.

2. Vsaka pogodbenica lahko popolnoma ali delno umakne pridržek, uveljavljen na podlagi prejšnjega odstavka, tako, da pošlje izjavo generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki začne veljati na dan, ko je prejeta.

3. Pogodbenica, ki je imela pridržek glede kakšne določbe iz te konvencije, ne more zahtevati, da jo druga stran uporablja; če pa je pridržek delen ali pogojen, lahko zahteva, da se takšna določba uporablja toliko, kolikor je tudi sama uporablja.

4. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu te konvencije ali bo deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, da šteje ratifikacijo, sprejetje ali pristop kot sprejem obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, da v svoji notranji ureditvi ustrezno ukrepa za izvajanje te konvencije.
 

39. člen

1. Ta konvencija velja neomejeno.

2. Vsaka pogodbenica lahko v svojem imenu odpove to konvencijo tako, da pošlje sporočilo generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

3. Odpoved začne veljati šest mesecev od dneva, ko je generalni sekretar Sveta Evrope prejel sporočilo.
 

40. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope in vsako državo, ki je pristopila k tej konvenciji:

a) o vsakem podpisu;

b) o deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu;

c) o vsakem datumu uveljavitve te konvencije v skladu z njenim 34. členom;

d) o prejemu sporočila ali izjave v skladu s četrtim odstavkom 27. člena, drugim odstavkom 29. člena, tretjim odstavkom 37. člena in četrtim odstavkom 38. člena;

e) o prejemu izjave v skladu z drugim in tretjim odstavkom 36. člena;

f) o vsakem pridržku v skladu s prvim odstavkom 38. člena;

g) o umiku pridržka v skladu z drugim odstavkom 38. člena;

h) o prejemu sporočila v skladu z 39. členom in o datumu, ko začne odpoved veljati.

Da bi to potrdili, so spodaj podpisani, za to po predpisih pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Strasbourgu 30. novembra 1964 v francoščini in angleščini samo v enem izvodu, ki bo deponiran v arhivu Sveta Evrope; obe besedili sta verodostojni. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje potrjen prepis vsaki podpisnici te konvencije in vsaki državi, ki k njej pristopi.

PRILOGA

Vsaka pogodbenica lahko izjavi, da si pridržuje pravico obvestiti:

1. da ne sprejema določb konvencije, ki se nanašajo na izvrševanje sodb ali na njihovo popolno izvršitev;

2. da sprejema samo nekatere izmed teh določb;

3. da ne sprejema drugega odstavka 37. člena.

IZJAVE IN PRIDRŽKI

AVSTRIJA

Izjavi in pridržek, navedeni v ratifikacijski listini, deponirani 1. aprila 1990

Izjavi

3. točka 7. člena

Glede prekrškov, s katerimi se kršijo predpisi, ki se nanašajo na davke, takse, dajatve, monopole in devize, ali predpisi o izvozu, uvozu, tranzitu in kontingentiranju blaga (fiskalni prekrški), bo Avstrija opravljala nadzorstvo samo v skladu s pogoji, določenimi v 3. točki 7. člena.

2. točka 29. člena

Ne glede na 3. točko 29. člena mora biti zahtevam in priloženim listinam, ki niso sestavljene v nemščini, francoščini ali angleščini, priložen prevod v enem izmed omenjenih jezikov.

Pridržek

Avstrija ne sprejema določb te konvencije, ki se nanašajo na izvrševanje sodb (III. del) ali na njihovo izvršitev v celoti (IV. del).

BELGIJA

Pridržka in izjava, dani ob deponiranju ratifikacijske listine dne 21. septembra 1970.

Pridržki
 

7. člen

Vlada Kraljevine Belgije izjavlja, da ne bo odobrila izvršitve v celoti, če so osebo, na katero se nanaša odločba, za isto dejanje pravnomočno obsodili pristojni organi tretje države in če obsojena oseba po sodbi prestaja kazen ali jo je že prestala ali ji je bila odpuščena.

III. del

Vlada Kraljevine Belgije ne sprejema določb III. dela.

2. točka 37. člena

Zaradi posebnega režima med državami Beneluxa vlada Kraljevine Belgije ne sprejema določb iz 2. točke 37. člena.

Izjava

2.(c) točka 7. člena

Vlada Kraljevine Belgije, da določb II. in IV. dela ne bo uporabljala za sodbe, izrečene v nenavzočnosti

FRANCIJA

Pridržek iz pisma Ministrstva za zunanje zadeve Francije z dne 7. januarja 1965, evidentiran v Generalnem sekretariatu dne 8. januarja 1965 in potrjen v listini o potrditvi, deponirani 16. septembra 1968

Vlada Republike Francije potrjuje, da uveljavlja pridržek, določen v 1. točki 38. člena konvencije in njeni prilogi, ki ji omogoča, da ne sprejme celotnega III. dela (o izvrševanju kazni) in IV. dela (o odstopu pravice zaprošeni državi)

ITALIJA

Pridržek (1. Pridržek je umaknila ob deponiranju ratifikacijske listine dne 21. maja 1975) iz pisma stalnega predstavnika Italije z dne 28. junija 1965, evidentiran v Generalnem sekretariatu dne 30. junija 1965

Italijanska vlada izjavlja na podlagi I. točke 38. člena in I. točke priloge, da Italija ne sprejema določb konvencije, ki se nanašajo na izvrševanje sodb (III. del) ali njihovo uporabo v celoti (IV. del).

Izjava iz pisma stalnega predstavnika Italije z dne 28. junija 1965, evidentirana v Generalnem sekretariatu dne 30. junija 1965 in potrjena ob deponiranju ratifikacijske listine dne 21. maja 1975

Poleg tega italijanska vlada ob podpisu in v skladu z določbami 2. točke 29. člena konvencije izjavlja, da si pridržuje pravico zahtevati, da se ji z zahtevami in prilogami pošlje tudi prevod v francoščini.

LUKSEMBURG

Pridržki in izjave, dane ob deponiranju ratifikacijske listine dne 22. septembra 1976

Uveljavljajoč pravico, določeno v 1. točki 38. člena konvencije in njeni prilogi, vlada Velikega vojvodstva Luksemburg:

1. izjavlja, da ne bo odobrila izvršitve v celoti, če so osebo, na katero se odločba nanaša, za isto dejanje pravnomočno obsodili pristojni organi kake tretje države in če obsojena oseba po sodbi prestaja kazen, če jo je že prestala ali ji je bila odpuščena (7. člen);

2. izjavlja, da se določbe iz II. in IV. dela ne bodo uporabljale za sodbe, izrečene v nenavzočnosti (2.c točka 7. člena);

3. ne sprejema določb III. dela;

4. ne sprejema določb 2. točke 37. člena.

Uveljavljajoč pravico iz 2. točke 29. člena vlada Velikega vojvodstva Luksemburg zahteva, da so zahteve in priloge sestavljene v francoščini, nemščini ali angleščini ali pa prevedene v enega izmed teh jezikov.

NIZOZEMSKA

Izjava in pridržki iz listine o sprejetju, deponirane dne 30. septembra 1987

Kraljevina Nizozemska sprejema konvencijo skupaj s prilogo za kraljevino v Evropi; tako sprejete določbe bodo spoštovane ob naslednjih pridržkih v skladu s 1. točko 38. člena konvencije:

a. Kraljevina Nizozemska izjavlja, da v zvezi s 7. členom konvencije ne bo odobrila izvršitve v celoti, če so osebo, na katero se odločba nanaša, za isto dejanje pravnomočno obsodili pristojni organi kake tretje države in če ta oseba po obsodbi za to dejanje prestaja kazen, če jo je že prestala ali če ji je odpuščena.

b. Kraljevina Nizozemska ne sprejema določb III. dela konvencije.

c. Ker obstaja med državami Beneluxa poseben režim, Kraljevina Nizozemska ne sprejema določb 2. točke 37. člena konvencije.

Izjavi, dani ob deponiranju ratifikacijske listine dne 30. septembra 1987

1. V zvezi z 2.c točko 29. člena konvencije: določbe II. in IV. dela konvencije se ne bodo uporabljale za sodbe, izrečene v nenavzočnosti.

2. V zvezi z 2. točko 29. člena konvencije: Kraljevina Nizozemska zahteva prevod v nizozemski, francoski, angleški ali nemški jezik vsake listine, ki ni sestavljena v enem izmed teh štirih jezikov.

ŠVEDSKA

Pridržek iz ratifikacijske listine, deponirane dne 27. februarja 1979

Švedska ne sprejema III. dela konvencije (o izvrševanju kazni).

Izjave iz pisma Ministrstva za zunanje zadeve Švedske z dne 12. februarja 1979, vročenega generalnemu sekretarju ob deponiranju ratifikacijske listine dne 27. februarja 1979

V skladu s 4. točko 27. člena bo Ministrstvo za zunanje zadeve pošiljalo ali prejemalo zahteve in druga sporočila.

Švedska si pridržuje pravico zahtevati, da se ji skupaj z zahtevami in priloženimi listinami, če niso sestavljene v danskem, norveškem in švedskem jeziku, pošlje prevod v švedski ali angleški jezik (2. točka 29. člena).

V odnosih med švedsko na eni strani in Dansko, Finsko, Islandijo ali Norveško na drugi strani se bo konvencija uporabljala samo za sodelovanje, ki v teh državah še ni urejeno z enotnimi zakoni (3. točka 37. člena).