Konvencije

066 Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine

Države članice Sveta Evrope, podpisnice te konvencije, so se glede na to,

da je cilj Sveta Evrope večja enotnost med njegovimi članicami, zlasti zaradi ohranitve in uresničitve idealov in načel, ki so njihova skupna dediščina;

da upoštevajo evropsko kulturno konvencijo, podpisano 19. decembra 1954 v Parizu, zlasti pa njen 5. člen;

da potrjujejo, da ima arheološka dediščina bistven pomen za poznavanje zgodovine civilizacij;

da se zavedajo, da so za varstvo evropske arheološke dediščine, kot najstarejšega vira evropske zgodovine, ki mu resno grozi uničenje, moralno odgovorne predvsem neposredno zainteresirane države, da pa je to tudi skupna skrb evropskih držav;

da menijo, da mora biti prvi korak za varstvo te dediščine uporaba najstrožjih znanstvenih metod pri arheoloških raziskovanjih ali odkritjih, da bi se ohranil njihov popoln zgodovinski pomen in onemogočila nenadomestljiva izguba znanstvenih informacij, ki utegne nastati z izkopavanjem brez dovoljenja pristojnih institucij;

da menijo, da bi tako zajamčeno znanstveno varstvo arheoloških predmetov:

(a) bilo v interesu zlasti javnih zbirk,

(b) prispevalo k tako potrebni reformi trga arheoloških izkopanin;

da menijo, da je treba prepovedati tajna izkopavanja, uvesti znanstveno kontrolo nad arheološkimi predmeti in z izobraževanjem dati popoln znanstveni pomen arheološkim izkopavanjem,

zedinile o naslednjem:

 1. člen

V tej konvenciji so z arheološkimi predmeti mišljeni vsi ostanki in predmeti ali kakršnikoli drugi sledovi človekovega obstoja, ki pričajo o dobah in civilizacijah, za katere so izkopavanja ali odkritja glavni vir ali eden izmed glavnih virov znanstvenih informacij.
 

2. člen

Vsaka izmed pogodbenic se zavezuje, da bo za zagotovitev varstva najdišč in lokalitet, kjer so skriti arheološki predmeti, sprejela tiste ukrepe, ki so možni:

(a) za razmejitev in varstvo lokalitet in območij arheološkega pomena;

(b) za ustvarjenje cone rezervatov zaradi ohranitve materialnih dokazov, ki jih bodo izkopavale bodoče generacije arheologov.
 

 3. člen

Da bi imela arheološka izkopavanja na lokalitetah, območjih in conah, določenih v skladu z 2. členom te konvencije, poln znanstveni pomen, se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo, kolikor bo mogoče:

(a) prepovedala in omejila izkopavanje brez dovoljenja pristojnih institucij;

(b) ukrenila vse potrebno, da se izkopavanja na podlagi posebnih dovoljenj zaupajo samo kvalificiranim osebam;

(c) zagotovila kontrolo in hrambo drobljenih rezultatov.
 

 4. člen

1. Vsaka izmed pogodbenic se zavezuje, da bo sprejela vse praktično mogoče ukrepe za najhitrejše in najpopolnejše objavljanje informacij o izkopavanjih in odkritjih v strokovnih publikacijah.

2. Vsaka izmed pogodbenic bo tudi proučila poti in načine, da:

(a) sestavi nacionalni pregled arheoloških predmetov v družbeni lastnini in kjer je mogoče, tudi v zasebni lastnini;

(b) izdela znanstveni katalog arheoloških predmetov v družbeni lastnini in kjer je mogoče, tudi v zasebni lastnini.
 

5. člen

Glede na znanstvene, kulturne in izobraževalne cilje te konvencije se vsaka izmed pogodbenic zavezuje, da bo:

(a) olajšala kroženje arheoloških predmetov v znanstvene, kulturne in izobraževalne namene;

(b) spodbujala izmenjavo informacij med znanstvenimi institucijami, muzeji in pristojnimi državnimi resorji:

(i) o arheoloških predmetih,
(ii) o izkopavanjih, ki se izvajajo z dovoljenjem oziroma brez dovoljenja pristojnih organov;

(c) storila vse, kar je v njeni moči, da bodo pristojni organi v državah izvora, ki so podpisnice te konvencije, obveščeni o vsaki ponudbi, za katero se domneva, da poteka iz izkopavanja brez dovoljenja ali iz izkopavanja z dovoljenjem pristojnih organov, vendar brez njihovega soglasja za tako ponudbo, skupaj s potrebnimi podrobnostmi o tem;

(d) skušala z izobraževanjem ustvarjati in razvijati pri javnem mnenju zavest o pomenu arheoloških najdb za poznavanje zgodovine civilizacije ter o nevarnosti, ki jo pomenijo za to dediščino nekontrolirana izkopavanja
 

6. člen

1. Vsaka izmed pogodbenic se zavezuje, da bo z ustreznim sodelovanjem poskrbela za to, da mednarodno kroženje arheoloških predmetov ne bo na noben način prizadelo varstva kulturnega in znanstvenega interesa, ki je povezan z njimi.

2. Vsaka izmed pogodbenic se zlasti zavezuje:

(a) da bo glede muzejev in drugih podobnih institucij, katerih politika nabave je pod kontrolo države, ukrenila vse potrebno, da ne nabavljajo arheoloških predmetov, za katere se zaradi posebnih razlogov sumi, da izhajajo iz tajnih izkopavanj ali nezakonito iz uradnih izkopavanj;

(b) da bo glede muzejev in drugih podobnih institucij, ki so na območju pogodbenice, vendar niso pod državno kontrolo glede politike nabave:

(i) poskrbela, da dobijo besedilo te konvencije,
(ii) storila vse, da podprejo načela, navedena v prejšnjem odstavku;

(c) da bo z izobraževanjem, obveščanjem, spremljanjem in sodelovanjem kolikor mogoče omejila kroženje arheoloških predmetov, za katere se zaradi določenega razloga sumi, da so bili pridobljeni z izkopavanjem brez dovoljenja ali z izkopavanjem pristojnih institucij, vendar brez njihovega soglasja za tako kroženje.
 

7. člen

Za zagotovitev načela sodelovanja pri varstvu arheološke dediščine, kar je temelj te konvencije, se vsaka izmed pogodbenic zavezuje, da bo v mejah obveznosti, prevzetih v skladu s pogoji iz te konvencije, obravnavala vsa vprašanja v zvezi z identifikacijo in ugotavljanjem avtentičnosti, ki jih sproži katerakoli druga pogodbenica, in da bo aktivno sodelovala, kolikor ji dopušča njena državna zakonodaja.
 

8. člen

Ukrepi, predvideni s to konvencijo, ne smejo omejevati zakonite trgovine oziroma lastnine na arheoloških predmetih niti vplivati na zakonska pravila, ki urejajo njihov promet.
 

9. člen

Vsaka izmed pogodbenic bo pravočasno obvestila generalnega sekretarja Sveta Evrope o morebitnih ukrepih v zvezi z uporabo določb te konvencije.
 

10. člen

1. Ta konvencija je odprta za podpis državam članicam Sveta Evrope, treba pa jo je ratificirati ali sprejeti Ratifikacijske listine ali listine o sprejetju se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

2. Ta konvencija začne veljati tri mesece po deponiranju tretje ratifikacijske listine ali listine o sprejetju.

3. Za podpisnico, ki pozneje ratificira ali sprejme konvencijo, začne konvencija veljati tri mesece po deponiranju njene ratifikacijske listine ali listine o sprejetju.
 

11. člen

1. Po uveljavitvi te konvencije:

(a) lahko pristopi h konvenciji katerakoli država, ki ni članica Sveta Evrope, je pa pogodbenica evropske kulturne konvencije, podpisane 19. decembra 1954 v Parizu;

(b) lahko Ministrski komite Sveta Evrope povabi katerokoli drugo državo, ki ni članica sveta, da pristopi h konvenciji.

2. H konvenciji se pristopi tako, da se pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponira listina o pristopu, ki začne veljati tri mesece po deponiranju.
 

12. člen

1. Vsaka izmed držav podpisnic lahko ob podpisu oziroma deponiranju svoje ratifikacijske listine oziroma listine o sprejetju navede območje oziroma območja, za katera se bo uporabljala ta konvencija, vsaka izmed držav, ki pristopi, pa lahko to stori ob deponiranju svoje pristopne listine.

2. Vsaka izmed držav podpisnic lahko ob deponiranju svoje ratifikacijske listine oziroma listine o sprejetju ali kadarkoli po tem z izjavo generalnemu sekretarju Sveta Evrope razširi uporabo te konvencije na katerokoli drugo območje oziroma območja, navedena v izjavi, za katerih mednarodne odnose je odgovorna oziroma v katerih imenu je pooblaščena prevzeti obveznosti, vsaka izmed držav, ki pristopi, pa lahko to stori ob deponiranju svoje pristopne listine ali kadarkoli po tem.

3. Katerakoli izjava, dana v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko umakne po postopku iz 13. člena te konvencije glede kateregakoli območja, navedenega v izjavi.
 

13. člen

1. Ta konvencija velja neomenjeno.

2. Katerakoli izmed pogodbenic lahko s svoje strani odpove to konvencijo z obvestilom, ki ga pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

3. Takšna odpoved začne veljati šest mesecev potem, ko generalni sekretar prejme obvestilo o odpovedi.
 

14. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice sveta in vsako izmed držav, ki je pristopila k tej konvenciji:

(a) o vsakem podpisu;

(b) o deponiranju vsake ratifikacijske listine, listine o sprejetju ali pristopu;

(c) o vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu z njenim 10. členom;

(d) o vsaki izjavi, prejeti v skladu z drugim in tretjim odstavkom 12. člena;

(e) o vsakem obvestilu, ki ga je prejel v skladu s 13. členom, ter o dnevu začetka veljavnosti odpovedi.

Da bi to potrdili, so spodaj podpisani, po predpisih pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno 6. marca 1969 v Londonu v enem izvodu v angleščini in francoščini; obe besedili sta enako verodostojni in ostaneta deponirani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsaki izmed držav podpisnic in državi, ki pristopa.