Konvencije

067 Evropski sporazum, ki se nanaša na osebe, udeležene v postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem za človekove pravice

Države članice Sveta Evrope, podpisnice tega sporazuma, so se

glede na Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisano v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljnjem besedilu Konvencija),

ob upoštevanju in da bi bolje zagotovili uresničevanje ciljev Konvencije, da morajo osebe, udeležene v postopkih pred Evropsko komisijo za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu komisija) ali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu sodišče), pridobiti določene imunitete in ugodnosti in

v želji, da se zaradi tega sklene poseben sporazum, dogovorile o naslednjem:
 

1. člen

1. Ta sporazum se nanaša na naslednje osebe:

(a) predstavnike pogodbenic ter njihove svetovalce in odvetnike, ki jim pomagajo;

(b) vsakogar, ki je na podlagi 25. člena Konvencije udeležen v postopku pred komisijo bodisi v svojem imenu bodisi kot predstavnik enega od pritožnikov, naštetih v omenjenem 25. členu;

(c) odvetnike ali profesorje prava, ki se udeležujejo postopka, ker dajejo pravno pomoč eni od oseb, naštetih v odstavku (b),

(d) osebe, ki so jih pooblaščenci komisije izbrali, da bi jim dajale strokovno pomoč v postopku pred sodiščem;

(e) priče, izvedence ter druge osebe, ki sta jih komisija ali sodišče pozvala, da se udeležujejo postopka pred komisijo ali sodiščem.

2. Po tem sporazumu izraza "komisija" in "sodišče" pomenita tudi podkomisijo, senat ali člane teh dveh organov, ki opravljajo funkcije v skladu s Konvencijo ali predpisi komisije oziroma sodišča; izraz "udeleževati se postopka" vključuje tudi vsakršno prehodno sporočilo o vložitvi pritožbe proti neki državi, ki je priznala pravico do pritožbe v skladu s 25. členom Konvencije.

3. Če se katerakoli oseba, navedena v prvem odstavku tega člena, medtem ko Odbor ministrov opravlja funkcije v skladu z 32. členom Konvencije, pozove, da pride pred Odbor ministrov ali mu da pisne izjave, veljajo določbe tega sporazuma tudi za to osebo.
 

2. člen

1. Osebe, omenjene v prvem odstavku 1. člena tega sporazuma, uživajo procesno imuniteto glede svojih ustnih ali pisnih izjav komisiji ali sodišču, kot tudi glede dokumentov in drugih dokazov, ki jih le-tema izročijo.

2. Ta imuniteta pa ne velja za vsa obvestila, v celoti ali delna, ki bi jih izven komisije ali sodišča dala oseba, ki uživa imuniteto v skladu s prejšnjim odstavkom ali pa kdo drug v njenem imenu za izjave, ki so podane komisiji ali sodišču ali dokaze, ki so jima predloženi.
 

3. člen

1. Pogodbenice bodo spoštovale pravico oseb, omenjenih v prvem odstavku 1. člena tega sporazuma, da si svobodno dopisujejo s komisijo in s sodiščem.

2. Za osebe v priporu uresničevanja te pravice pomeni predvsem:

(a) da se njihove pisemske pošiljke, če so pod nadzorom pristojnih organov, dostavljajo in se jim izročajo brez nedopustne zamude in brez sprememb;

(b) da proti takim osebam ne bodo uvedli nobenega disciplinskega ukrepa v kakršnikoli obliki zaradi tega, ker so komisiji ali sodišču po pravilni poti predale neko sporočilo;

(c) take osebe imajo pravico dopisovati si s svojim odvetnikom, ki je usposobljen, da lahko nastopa na sodišču države, v kateri so priprte, ali se z njim posvetovati v zvezi s prošnjo, naslovljeno na komisijo, ali vsakim postopkom, ki iz nje izhaja, ne da bi jih kdorkoli drug slišal.

3. Na podlagi predhodnim odstavkom bodo javni organi lahko posredovali le, če bo to posredovanje v skladu z zakonom in da predstavlja ukrep, ki je v demokratični družbi potreben zaradi nacionalne varnosti, preiskave ali pregona kaznivega dejanja ali zaradi zaščite zdravja.
 

4. člen

1. (a) Pogodbenice se zavezujejo, da osebam, omenjenim v prvem odstavku 1. člena tega sporazuma, katerim je komisija ali sodišče predhodno dovolilo navzočnost, ne bodo ovirale prostega gibanja in potovanja zaradi udeležbe v postopku pred komisijo ali sodiščem in ob vrnitvi.

(b) Njihovo gibanje in potovanje bosta lahko omejena le, če bo ta omejitev predvidena v skladu z zakonom in bo to ukrep, ki je v demokratični družbi potreben zaradi nacionalne oziroma javne varnosti, ohranjanja javnega reda, preprečevanja kaznivih dejanja, varovanja zdravja in morale ali varstva pravic in svoboščin drugih.

2. (a) V tranzitnih državah in v državi, v kateri poteka postopek, se teh oseb ne sme preganjati, pripreti ali se jim omejiti osebna svoboda zaradi dejanj ali obsodb, do katerih je prišlo pred pričetkom potovanja.

(b) Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali ratifikaciji tega sporazuma izjavi, da določbe tega odstavka ne bodo veljale za njene lastne državljane. Takšno izjavo je mogoče v vsakem trenutku umakniti z uradnim obvestilom, poslanim Generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

3. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo tem osebam, katerih potovanje se je začelo na ozemlju teh držav, dovolile ponoven vstop na svoje ozemlje.

4. Določbe 1. in 2. odstavka tega člena prenehajo veljati, kadar ima zadevna oseba možnost, da se v petnajstih zaporednih dneh od dneva, ko komisija ali sodišče ne zahtevata več njene navzočnosti v postopku, vrne v državo, iz katere je odpotovala.

5. Če pride do nesoglasja med obveznostmi posamezne pogodbenice, ki izhajajo iz 2. odstavka tega člena, in obveznostmi, ki izhajajo iz Konvencije Sveta Evrope ali iz pogodbe o ekstradiciji ali kakšne druge pogodbe o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, sklenjene z drugimi pogodbenicami, bodo obveljale določbe 2. odstavka tega člena.
 

5. člen

1. Imunitete in ugodnosti se priznavajo osebam, omenjenim v prvem odstavku 1. člena tega sporazuma, izključno zato, da se jim zagotovita svoboda govora in neodvisnost, ki ju potrebujejo pri opravljanju njihovih funkcij, nalog ali obveznosti ali pri uveljavljanju njihovih pravic pred komisijo ali pred sodiščem.

2. (a) Samo komisija ali sodišče, odvisno od primera, sta pristojna, da v celoti ali delno odvzameta imuniteto, predvideno v prvem odstavku 2. člena tega sporazuma; imata ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da imuniteto odvzameta, kadar presodita, da bi le-ta ovirala potek sodnega postopka in da njen popolni ali delni odvzem ne bi škodoval cilju, ki je opredeljen v prvem odstavku tega člena.

(b) Imuniteto lahko komisija ali sodišče odvzameta bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo, ki jo pogodbenica ali vsaka zainteresirana oseba pošlje Generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

(c) Sklepi o odvzemu imunitete ali o zavrnitvi odvzema imunitete morajo biti utemeljeni.

3. Če katera od pogodbenic izjavi, da je odvzem imunitete, predviden v prvem odstavku 2. člena tega sporazuma, potreben za pregon zaradi kršitve nacionalne varnosti, morata Komisija ali Sodišče odvzeti imuniteto do tiste mere, ki je določena v izjavi.

4. V primeru, da se odkrije tako dejstvo, ki bi lahko imelo odločilen vpliv, in v času, ko je bil sprejet sklep o zavrnitvi odvzema imunitete, ni bil znan predlagatelju zahtevka, le-ta lahko Komisiji ali Sodišču pošlje nov zahtevek za odvzem imunitete.
 

6. člen

Nobena določba v tem sporazumu se ne bo tolmačila, kot da omejuje ali škoduje obveznostim, ki so jih pogodbenice prevzele na podlagi Konvencije.
 

7. člen

1. Ta sporazum je odprt za podpis državam članicam Sveta Evrope, ki lahko k njemu pristopijo s:

(a) podpisom brez pridržka ratifikacije ali sprejema;

(b) podpisom s pridržkom ratifikacije ali sprejema, ki mu sledi ratifikacija ali sprejem.

2. Listine o ratifikaciji ali sprejemu bodo shranjene pri Generalnem sekretarju Sveta Evrope.
 

8. člen

1. Ta sporazum bo začel veljati en mesec po datumu, ko bo pet držav članic Sveta pristopilo k sporazumu v skladu z določbami 7. člena.

2. Za državo članico, ki ga bo podpisala pozneje brez pridržka glede ratifikacije ali sprejema oziroma ratificirala ali sprejela, bo sporazum začel veljati en mesec po datumu podpisa ali shranitve listine o ratifikaciji ali sprejemu.
 

9. člen

1. Vsaka država članica lahko ob podpisu sporazuma ali shranitvi listine o ratifikaciji ali sprejemu določi ozemlje ali ozemlja, za katera bo veljal ta sporazum.

2. Vsaka država članica lahko ob shranitvi svoje listine o ratifikaciji ali sprejemu ali kadarkoli kasneje z izjavo, ki jo pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evrope, razširi območje veljave tega sporazuma na območje ali območja, ki jih navede v izjavi in za katerih mednarodne odnose odgovarja oziroma za katera je pooblaščena, da prevzema obveznosti.

3. Izjava, dana na podlagi prejšnjega odstavka, se bo lahko, kar zadeva območje uporabe, navedeno v tej izjavi, umaknila v skladu s pogoji, predvidenimi v 10. členu tega sporazuma.
 

10. člen

1. Ta sporazum ostane v veljavi za nedoločen čas.

2. Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum, in sicer tako, da bo generalnemu sekretarju Sveta Evrope o tem poslala uradno obvestilo.

3. Odpoved prične veljati šest mesecev od dneva, ko je Generalni sekretar prejel uradno obvestilo o odstopu. Vendar pa takšna odpoved pogodbenice ne more razrešiti njenih obveznosti, nastalih na podlagi tega sporazuma v odnosu do katerekoli osebe, omenjene v prvem odstavku 1. člena.
 

11. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope bo države članice Sveta Evrope uradno obvestil o:

(a) vsakem podpisu brez pridržka glede ratifikacije ali sprejema;

(b) vsakem podpisu s pridržkom glede ratifikacije ali sprejema;

(c) deponiranju vsake listine o ratifikaciji ali sprejemu;

(d) vsakem datumu, ko prične veljati ta sporazum v skladu z njegovim 8. členom;

(e) vsaki izjavi, sprejeti na podlagi določb 2. odstavka 4. člena ter 2. in 3. odstavka 9. člena;

(f) o vsakem sporočilu o umiku izjave na podlagi določb 2. odstavka 4. člena in o vsakem sprejetem obvestilu na podlagi določb 10. člena ter datumu, ko vsaka odpoved začne veljati.

Sestavljeno v Londonu, 6. maja 1969, v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, in sicer v enem samem izvodu, ki bo shranjen v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope bo overjen izvod tega primerka predal vsaki od držav podpisnic.