Konvencije

102 Evropska konvencija za zaščito živali za zakol

Države članice Sveta Evrope, podpisnice te konvencije, so,

glede na to, da je zaželjeno zagotoviti zaščito živali, namenjenih za zakol;

glede na to, da bi morali biti postopki klanja, ki kolikor je le mogoče živalim prihranjeno trpljenje in bolečine, enotno uporabljeni v njihovih državah;

glede na to, da strah, stres, trpljenje in bolečine, ki jih trpijo živali med klanjem lahko vplivajo na kvaliteto mesa,

sklenile sledeče:

POGLAVJE 1
Osnovna načela

1. člen

1. Ta konvencija se bo nanašala na gonjenje, počitek, prisilno gonjenje, omamljanje in klanje domačih enokopitarjev, prežvekovalcev, svinj, zajcev in perutnine.

2. Za namene te Konvencije:

Klavnica: pomeni vsako stavbo pod zdravstveno kontrolo, namenjeno profesionalnemu klanju živali za proizvodnjo mesa za porabo ali iz kakršnegakoli drugega razloga;

Gojenje živali: bo pomenilo raztovarjanje ali gonjenje s ploščadi za raztovarjanje ali iz hlevov ali ograd pri klavnicah do poslopij ali kraja, kjer naj bi bile zaklane;

Počitek: bo pomenilo zadrževanje živali v hlevih, ogradah ali pokritih prostorih pri klavnici z namenom, da se jim nudi potrebno oskrbo (voda, krma, počitek) preden so zaklane;

Prisilno gonjenje: bo pomenilo izvajanje kakršnegakoli postopka na živali, v skladu z določili te Konvencije, namenjenimi za omejevanje gibanja z namenom, da se omogoči omamitev ali zakol;

Omamitev: bo pomenila kakršenkoli postopek v skladu z določili te Konvencije, ki takrat, ko se na živali izvaja, povzroči stanje neobčutljivosti, ki traja dokler ni žival mrtva in ji tako v vsakem primeru prihrani kakršnokoli trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti;

Klanje: bo pomenilo povzročitev smrti živali po prisilnem gonjenju, omamitvi in odtočitvi krvi, z izjemami, določenimi v II. poglavju te Konvencije.
 

2. člen

1. Vsaka pogodbena stranka bo sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanje določil te Konvencije.

2. Nič v tej Konvenciji ne bo preprečevalo stranki podpisnici, da ne bi sprejela še bolj strogih ukrepov za zaščito živali.

3. Vsaka stranka podpisnica bo zagotovila, da bodo oblika, konstrukcija in oprema klavnic in njihovega delovanja takšne, da bodo zagotavljale, da bo ustreznim pogojem, določenim s to Konvencijo, zadoščeno z namenom, da se živalim prihrani vsako razburjanje, bolečine in trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.

4. Glede klanja izven in znotraj klavnic bo vsaka stranka pogodbenica poskrbela, da bodo živalim prihranjene vse bolečine in trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti.

POGLAVJE II
Dovoz živali v klavnice in njihov počitek do zakola

3. člen

1. Živali bodo raztovorjene kakor hitro je mogoče. V času čakanja na transportnih sredstvih, bodo zaščitene pred pretirano izpostavljenostjo vremenu in poskrbljeno bo za primerno prezračevanje.

2. Osebje, odgovorno za gonjenje in oskrbovanje takšnih živali, bo imelo potrebno znanje in spretnosti in se bo ravnalo po določilih te Konvencije.

Del I
Gonjenje živali znotraj ograjenega prostora klavnic

4. člen

1. Živali bodo pazljivo raztovorjene in gonjene.

2. Ustrezna oprema, kot so mostovi, rampe ali koridorji, bodo uporabljeni za raztovarjanje živali. Oprema bo narejena s podi, ki bodo omogočali ustrezen oprijem nog, in če bo potrebno, opremljena s stranskimi zaščitami. Mostovi, rampe in koridorji bodo imeli najmanjši možni naklon.

3. Živali ne bodo prestrašene ali razburjenje. V vsakem primeru je treba poskrbeti, da se živali na mostovih, rampah ali koridorjih ne bi prekucnile, ter da z njih ne morejo pasti. Še posebej se živali ne bo dvigovalo za glavo, noge ali rep na način, ki bi jim povzročil bolečino ali trpljenje.

4. Kadar bo to potrebno, se bo živali vodilo posamezno. Koridorji, po katerih se bodo gibale, morajo biti narejeni tako, da se živali ne bodo mogle poškodovati.
 

5. člen

1. Pri gojenju živali bo izrabljen njihov čredni nagon. Inštrumenti bodo uporabljeni edinole za njihovo vodenje in se jih lahko uporablja le za kratek čas. Še posebej se živali ne bo teplo, niti se ne bo uporabljal pritisk na kateri koli občutljiv del telesa. Električne šoke se lahko uporablja samo pri volih ali svinjah pod pogojem, da šoki ne trajajo dlje kot dve sekundi, da so v primerih časovnih presledkih in da imajo živali prostor za gibanje; takšne šoke se bo dajalo samo v primeru mišice.

2. Živalim se ne bo mečkalo, zvijalo ali lomilo repov in grabilo po očeh. Udarcev in brc se ne bo uporabljalo.

3. S kletkami, košarami ali zaboji, v katerih so živali transportirane se bo pazljivo ravnalo. Ne bo se jih metalo na tla ali se jih prevračalo.

4. Živali, dostavljene v kletkah, košarah ali zabojih z gibkim ali luknjičavim podom bodo raztovorjene s posebno pazljivostjo, zato da se prepreči poškodbe okončin živali. Kadar je potrebno, bodo raztovorjene posamezno.
 

6. člen

1. Živali se ne bo vodilo v klavnico, razen če ne bodo takoj zaklane.

2. Živalim, ki ne bodo zaklane takoj po prihodu, bo omogočen počitek.

Del II
Počitek

7. člen

1. Živali bodo zaščitene od neprijetnih klimatskih razmer. Klavnice bodo opremljene z zadostnim številom hlevov in ograd za počitek živali, z zaščito pred neprijetnimi vremenskimi vplivi.

2. Tla prostorov, kjer se živali raztovarja, goni, kjer čakajo ali so začasno, ne smejo biti spolzka. Tla morajo biti takšna, da jih je možno čistiti, dezinficirati in popolnoma osušiti tekočin.

3. Klavnice morajo imeti pokrite prostore s koriti za krmljenje in napajanje, ter pripravami za privez živali.

4. Živali, ki morajo preživeti noč v klavnici, je treba vhleviti tam, kjer je to primerno in privezati tako, da se lahko uležejo.

5. Živali, ki so si po naravi druga drugi sovražne zaradi njihove vrste, spola, starosti ali izvora, morajo biti med seboj ločene.

6. Živali, ki so bile pripeljane v kletkah, košarah ali zabojih je treba zaklati kakor hitro je mogoče, v nasprotnem primeru jih je treba napojiti in nahraniti v skladu z določili 8. člena.

7. Če so bile živali izpostavljene visokim temperaturam in vlažnem vremenu, jih je treba ohladiti.

8. Kjer klimatske razmere to zahtevajo (tj. visoka vlažnost, nizke temperature), je treba živali namestiti v dobro prezračene prostore. Med krmljenjem morajo biti hlevi ustrezno razsvetljeni.

Del III
Oskrba

8. člen

1. Razen če niso živali takoj ko je mogoče gnane na mesto zakola, jim je treba ob prihodu v klavnico ponuditi vodo.

2. Razen živali, ki se jih zakolje v roku dvanajstih ur po njihovem prispetju, je treba živalim zaporedoma v skromnejših količinah dajati hrano in vodo v ustreznih časovnih intervalih.

3. Kjer živali niso privezane, je treba namestiti krmilne mize, ki omogočajo živalim, da se nemoteno hranijo.
 

9. člen

1. Stanje in zdravstveno stanje živali je treba pregledati najmanj vsako jutro in vsak večer.

2. Bolne, šibke ali poškodovane živali je treba takoj zaklati. Če to ni mogoče, jih je treba ločiti z namenom, da se jih zakolje takoj, ko je mogoče.

Del IV
Druga določila

10. člen

Glede severnega jelena, lahko vsaka pogodbena stranka odobri okrnitev določil iz II. poglavja te Konvencije.
 

11. člen

Vsaka pogodbena stranka lahko predpiše, da je treba določila II. poglavja te Konvencije izvajati z upoštevanjem sprememb, ki jih je bilo treba narediti glede gonjenja in vzdrževanja živali izven klavnic.

POGLAVJE III
Zakol

12. člen

Živali bodo prisilno gonjene, kjer je to potrebno, tik pred zakolom in, z izjemami, navedenimi v 17. členu jih je treba omamiti na ustrezen način.
 

13. člen

V primeru ceremonialnega klanja goveda, bodo živali pred zakolom prisilno gnane z mehanskimi pripomočki, oblikovanimi tako, da jim prihranijo bolečine, trpljenje, vznemirjenost, poškodbe ali zmečkanine, ki se jim je mogoče izogniti.
 

14. člen

Ne bodo se uporabljala nobena sredstva, ki bi povzročala trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti; zadnjih nog se živalim ne bo zavezovalo, niti se jih ne bo obešalo pred koncem izkrvavitve. Perutnino in zajce se lahko pred zakolom obesi pod pogojem, da se jim omami takoj, ko se jih obesi.
 

15. člen

Drugi postopki klanja razen tistih, omenjenih v 1. členu, paragraf 2, se lahko vršijo le potem, ko je žival mrtva.
 

16. člen

1. Metode omamljanja, ki jih bo vsaka pogodbena stranka odobrila, bodo žival spravile v stanje neobčutljivosti, ki traja dokler niso zaklane, ter jim tako v vsakem primeru prihrani trpljenje, ki se mu je mogoče izogniti.

2. Uporaba pentljane verige, kladiva ali sekire bo prepovedana.

3. Za enakopitarje, prežvekovalce in svinje bodo dovoljene samo naslednje metode omamljanja:

- mehanski način z uporabo instrumentov, ki zadajo udarec ali prodrejo do možgan;

- elektro-narkoza;

- anestezija s plinom.

4. Vsaka pogodbena stranka lahko odobri okrnitve določil klavzul 2. in 3. tega člena za primere zakola živali na kraju kjer je bila vzrejena za osebno porabo rejca.
 

17. člen

1. Vsaka pogodbena stranka lahko odobri okrnitve določil, ki se nanašajo na predhodno omamljanje v naslednjih primerih:

- zakol v skladu z religioznimi ceremoniali;

- nujen zakol kadar omamitev ni možna;

- zakol perutnine in zajcev z odobrenimi metodami, ki povzročajo trenuten pogin;

- zakol živine v namene zdravstvene kontrole, kjer to zahtevajo posebni razlogi.

2. Vendar pa bo vsaka pogodbena stranka, pri uporabi določil klavzule 1 tega člena, zagotovila, da bodo v času takšnega klanja ali ubijanja živalim prihranjene vse bolečine in trpljenje, ki se jim je možno izogniti.
 

18. člen

1. Vsaka pogodbena stranka bo preverila spretnost oseb, ki so poklicno zadolžene za zapiranje, omamljanje in klanje živali.

2. Vsaka pogodbena stranka bo poskrbela, da bodo pripomočki, naprave ali napeljave, potrebne za zapor in omamljanje živali v skladu z zahtevami Konvencije.
 

19. člen

Vsaka pogodbena stranka, ki bo dovolila zakol v skladu z religioznim ceremonialom, se bo, kadar ne bo sama izdala potrebnih pooblastil, prepričala, da so osebe, ki živali žrtvujejo, uradno pooblaščene s strani dotičnih verskih organov.

POGLAVJE IV
Končna določila

20. člen

1. Ta Konvencija bo na razpolago za podpis državam članicam Evropskega sveta in Evropske Gospodarske Skupnosti. Podvržena bo ratifikaciji, odobritvi ali potrditvi. Uradne listine ratifikacije ali odobritve bo hranil Generalni sekretar Evropskega sveta.

2. Ta Konvencija bo začela veljati šest mesecev po vložitvi četrte listine o ratifikaciji, potrditvi ali odobritvi s strani države članice Evropskega sveta.

3. za podpisnico, ki bo ratificirala, potrdila ali odobrila po datumu, navedenem v klavzuli 2 tega člena, bo Konvencija začela veljati šest mesecev po vložitvi njenih listin o ratifikaciji, potrditvi in odobritvi.
 

21. člen

1. Potem, ko bo Konvencija stopila v veljavo, lahko Komisija Ministrov Evropskega sveta, pod pogoji, ki se jim bodo zdeli ustrezni, povabi k pristopitvi katerokoli državo, nečlanico.

2. Takšen pristop se bo izvršil z izročitvijo listine o pristopitvi Generalnemu sekretarju Evropskega sveta.
 

22. člen

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali pri vložitvi svojih listin o ratifikaciji, potrditvi, odobritvi ali pristopu, specificira ozemlje ali ozemlja, na katera se bo ta Konvencija nanašala.

2. Vsaka država lahko ob vložitvi svojih listin ratifikaciji, potrditvi, odobritvi ali pristopu, ali ob kateremkoli kasnejšem datumu z deklaracijo, naslovljeno na Generalnega Sekretarja Evropskega sveta to Konvencijo razširi na katerokoli drugo ozemlje ali ozemlja, specificirana v deklaraciji in za katerih mednarodne odnose je odgovorna ali v imenu tistega, za kogar je pooblaščena, da daje jamstva.

3. Vsako deklaracijo, narejeno v skladu s prehodno klavzulo, se lahko v zvezi s katerimkoli ozemljem, omenjenim v takšni deklaraciji, umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na Generalnega sekretarja. Takšen preklic bo začel veljati šest mesecev po datumu, ko je Generalni sekretar takšno obvestilo prejel.
 

23. člen

1. Vsaka pogodbena stranka lahko, kolikor se je to tiče, prekliče to Konvencijo z uradnim obvestilom, naslovljenim na Generalnega sekretarja Evropskega sveta.

2. Takšen preklic bo začel veljati šest mesecev po datumu, ko je Generalni sekretar takšno uradno obvestilo prejel.
 

24. člen

Generalni sekretar Evropskega sveta bo države članice Evropskega sveta in vse stranke podpisnice, ki niso članice Sveta uradno obvestil glede:

(a) vsakega podpisa;

(b) vsaki vložitvi dokumentov o ratifikaciji, potrditvi, odobritvi ali pristopu;

(c) vsakega datuma začetka veljavnosti te Konvencije v skladu s 20. členom in 21. členom tega teksta;

(d) vsake prejete deklaracije v smislu določil 22. člena klavzule 2;

(e) vsakega prejetega uradnega obvestila v smislu določil 22. člena, klavzule 3;

(f) vsakega prejetega uradnega obvestila v smislu določil 23. člena in datuma, na katerega preklic začne veljati.

V potrdilo tega so spodaj podpisani, ki so uradno pooblaščeni, podpisali to Konvencijo.

Sestavljeno v Strasbourgu, 10. maja 1979 v angleškem in francoskem jeziku, obe verziji teksta sta enako pravnomočni, v enem izvodu, ki bo ostal shranjen v arhivih Evropskega sveta. Generalni sekretar Sveta Evrope bo poslal potrjene izvode vsaki stranki podpisnici in pristopnici.