Konvencije

104 Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov

Uvod

Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice te konvencije, ki

upoštevajo, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;

upoštevajo željo Sveta Evrope po sodelovanju z drugimi državami pri ohranjanju narave;

priznavajo, da prosto živeče rastlinstvo in živalstvo pomenita naravno dediščino estetske, znanstvene, kulturne, rekreativne, gospodarske in izvirne vrednosti in jo je treba ohraniti in predati naslednjim generacijam;

priznavajo bistveno vlogo prosto živečega rastlinstva in živalstva pri vzdrževanju biološkega ravnovesja;

ugotavljajo, da se številčnost mnogih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst resno zmanjšuje in da nekaterim od njih grozi izumrtje;

se zavedajo, da je ohranjanje naravnih življenjskih prostorov bistveno za varstvo in ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva;

priznavajo, da bi vlade v svojih nalogah in programih morale upoštevati varstvo prosto živečega rastlinstva in živalstva ter da bi bilo treba vzpostaviti mednarodno sodelovanje še posebej za varstvo selivskih vrst;

upoštevajo vsesplošne zahteve vlad ali mednarodnih teles po skupnem ukrepanju, posebej zahteve, ki sta jih izrazili Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 in Posvetovalna skupščina Sveta Evrope;

si želijo še posebej pri ohranjanju prosto živečega rastlinstva in živalstva upoštevati priporočila resolucije št. 2 Druge evropske ministrske konference o okolju,

so se sporazumele o naslednjem:

I. POGLAVJE
Splošne določbe

1. člen

1. Cilji te konvencije so ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, še posebej tistih vrst in življenjskih prostorov, katerih ohranitev zahteva sodelovanje med državami ter spodbuja tako sodelovanje.
2. Poseben poudarek je namenjen zelo ogroženimi in ranljivim vrstam, vključno z zelo ogroženimi in ranljivimi selivskimi vrstami.
 

2. člen

Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za vzdrževanje populacije prosto živečega rastlinstva in živalstva na ravni, ki ustreza zlasti ekološkim, znanstvenim in kulturnim zahtevam, ali jo prilagodijo tej ravni, pri čemer upoštevajo gospodarske in rekreativne zahteve in potrebe podvrst, varietet ali form, ki so krajevno ogrožene.
 

3. člen

1. Vsaka pogodbenica v skladu z določbami te konvencije spodbuja državno politiko za ohranitev prosto živečega rastlinstva, živalstva in naravnih življenjskih prostorov s posebno pozornostjo do ogroženih in občutljivih vrst, posebej endemičnih, kakor tudi ogroženih življenjskih prostorov.

2. Vsaka pogodbenica se obvezuje, da bo v svoji politiki načrtovanja in v razvojni politiki ter v ukrepih proti onesnaževanju upoštevala ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva.

3. Vsaka pogodbenica spodbuja izobraževanje in razširjanje splošnih informacij o potrebi po ohranjanju vrst prosto živečega rastlinstva in živalstva in njunih življenjskih prostorov.

II. POGLAVJE
Varstvo življenjskih prostorov

4. člen

1. Vsaka pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotovi ohranitev življenjskih prostorov prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih, ki so navedene v Dodatkih I in II, ter ohranitev ogroženih naravnih življenjskih prostorov.

2. Pogodbenice v svoji politiki načrtovanja in razvojni politiki upoštevajo varstvene zahteve območij, ki so zavarovana v skladu s prejšnjim odstavkom, tako da bi se izognile ali kolikor mogoče zmanjšale vsako poslabšanje stanja teh območij.

3. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo posvečale posebno pozornost zavarovanju območij, pomembnih za selivske vrste, navedene v Dodatkih II in III, in ki so na selitvenih poteh namenjena za prezimovanje, počivanje, prehranjevanje, razmnoževanje ali goljenje.

4. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu s tem členom na primeren način usklajevale svoja prizadevanja za zavarovanje naravnih življenjskih prostorov, če so ti na obmejnih območjih.

III. POGLAVJE
Varstvo vrst

5. člen

Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne in potrebne zakonske in upravne ukrepe, da bi zagotovila posebno varstvo prosto živečih rastlinskih vrst, navedenih v Dodatku I. Namerno nabiranje, zbiranje, sekanje ali ruvanje teh rastlin je prepovedano. Vsaka pogodbenica na ustrezen način prepove prisvajanje ali prodajo teh vrst.
 

6. člen

Vsaka pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotovi posebno varstvo prosto živečih živalskih vrst, navedenih v Dodatku II. Za navedene vrste so še posebej prepovedani:

a) vse oblike namernega lovljenja in zadrževanja ter namernega ubijanja;

b) namerno poškodovanje ali uničenje krajev za razmnoževanje ali počivanje;

c) namerno vznemirjanje vrst prosto živečega živalstva, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev in prezimovanjem, v taki meri, da bi vznemirjanje lahko postalo moteče glede na cilje te konvencije;

d) namerno uničevanje ali prisvajanje jajc iz narave oziroma zadrževanje teh jajc, čeprav so prazna;

e) prisvajanje teh živali, živih ali mrtvih, vključno z nagačenimi in katerim koli z lahkoto prepoznavnim delom ali izdelkom iz teh, ali domače trgovanje z njimi, če bi to prispevalo k učinkovitosti določb tega člena.
 

7. člen

1. Vsaka pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotovi varstvo prosto živečih živalskih vrst, navedenih v Dodatku III.

2. Vsako izkoriščanje prosto živečega živalstva, navedenega v Dodatku III, je urejeno tako, da so populacije zunaj nevarnosti, pri čemer je treba upoštevati zahteve 2. člena.

3. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo:

a) časovne omejitve in/ali druge postopke, ki urejajo izkoriščanje;

b) začasno ali krajevno prepoved izkoriščanja, kot je to primerno, z namenom zadovoljivo obnoviti populacijsko raven;

c) ustrezna ureditev trgovanja, zadrževanja za prodajo, transporta za prodajo ali ponudbe za prodajo živih in mrtvih prosto živečih živali.
 

8. člen

V zvezi z lovljenjem ali ubijanjem prosto živečih živalskih vrst, navedenih v Dodatku III, in v primerih, ko v skladu z 9. členom veljajo izjeme za vrste, navedene v Dodatku II, pogodbenice prepovejo uporabo vseh sredstev brez izjeme za lovljenje in ubijanje ter uporabo vseh sredstev, ki lahko povzročijo krajevno izginjanje populacij neke vrste ali resno vznemirjanje populacij neke vrste, in zlasti sredstev, navedenih v Dodatku IV.
 

9. člen

1. Vsaka pogodbenica lahko uveljavi izjeme k določbam 4., 5., 6. in 7. člena in k prepovedim uporabe sredstev, omenjenih v 8. členu, pod pogojem, da ni nobene druge zadovoljive rešitve in da ta izjema ne bo ogrozila preživetja zadevne populacije:

- za zavarovanje rastlinstva in živalstva;

- za preprečitev resne škode na posevkih, živini, gozdovih, gojiščih rib, vodi in drugih oblikah lastnine;

- v interesu splošnega zdravja in varnosti, varnosti zračnega prometa ali drugih prevladujočih splošnih interesov;

- za raziskovalne in izobraževalne namene, za obnovitev populacije, ponovno naseljevanje in potrebno razmnoževanje;

- za dovolitev prisvajanja, zadrževanja ali drugega sprejemljivega izkoriščanja določenih prosto živečih živali in rastlin v majhnem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji na selektivni podlagi in v omejenem obsegu.

2. Pogodbenice vsaki dve leti poročajo stalnemu odboru o izjemah, ki jih uveljavljajo v skladu s p rejšnjim odstavkom. Ta poročila morajo natančno navesti:

- populacije, ki so ali so bile obravnavane kot izjema, in če je možno, tudi število zajetih primerkov;

- sredstva, odobrena za ubijanje ali lovljenje;

- pogoje tveganja ter časovne in krajevne okoliščine, pod katerimi so bile te izjeme odobrene;

- organ, pooblaščen za izjavo o izpolnjevanju pogojev in za odločanje o sredstvih, ki se lahko uporabljajo, njihovih omejitvah in o osebah, ki so dobile navodila za izvajanje teh odločitev;

- uporabljene nadzorne mehanizme.

IV. POGLAVJE
Posebne določbe za selivske vrste

10. člen

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo poleg ukrepov, ki so navedeni v 4., 6., 7. in 8. členu, usklajevale svoja prizadevanja za varstvo selivskih vrst, navedenih v Dodatkih II in III, katerih območje sega na njihova ozemlja.

2. Pogodbenice sprejmejo ukrepe s katerimi zagotovijo, da so obdobja lovopusta in/ali drugi postopki, ki urejajo izkoriščanje v skladu s tretjim a) odstavkom 7. člena, ustrezni in razporejeni tako, da zadostijo potrebam selivskih vrst, navedenih v Dodatku III.

V. POGLAVJE
Dodatne določbe

11. člen

1. Pri izvajanju določb te konvencije se pogodbenice zavezujejo, da bodo:

a) sodelovale kadar koli bo potrebno in še posebej tam, kjer bi to povečalo učinkovitost ukrepov, sprejetih na podlagi drugih členov te konvencije;

b) spodbujale in usklajevale raziskave, povezane s cilji te konvencije.

2. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:

a) spodbujala ponovno naseljevanje domorodnih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, kadar bi to prispevalo k varstvu določene ogrožene vrste, pod pogojem, da se naredi študija glede na izkušnje drugih pogodbenic in ugotovi, da bi bilo tako ponovno naseljevanje učinkovito in sprejemljivo;

b) strogo nadzirala naseljevanje tujerodnih vrst.

3. Vsaka pogodbenica obvesti stalni odbor o popolno zavarovanih vrstah na svojem ozemlju, ki niso vključene v Dodatka I in II.
 

12. člen

Pogodbenice lahko sprejmejo strožje ukrepe za varstvo prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, kot jih predvideva ta konvencija.

VI. POGLAVJE
Stalni odbor

13. člen

1. Za namene te konvencije se ustanovi stalni odbor.

2. Vsako pogodbenico lahko v stalnem odboru predstavlja en ali več delegatov. Vsaka delegacija ima en glas. Na področjih svoje pristojnosti Evropska gospodarska skupnost uresničuje svojo pravico do glasovanja z enakim številom glasov, kot je število njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije; Evropska gospodarska skupnost ne uresniči svoje pravice do glasovanja v primerih, ko jo zadevne države članice uveljavijo same, in obratno.

3. Vsaka država članica Sveta Evrope, ki ni pogodbenica te konvencije, je lahko v odboru kot opazovalka.

Stalni odbor lahko s soglasno odločitvijo povabi katero koli državo nečlanico Sveta Evrope, ki ni pogodbenica te konvencije, da jo na sestanku predstavlja opazovalec.

Vsako telo ali agencija, ki je tehnično usposobljena za varstvo, ohranjanje ali upravljanje prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunega življenjskega prostora in spada v eno od navedenih kategorij:

a) mednarodne vladne ali nevladne agencije ali telesa ter državne vladne agencije ali telesa;

b) državne nevladne agencije ali telesa, ki jih je v ta namen pooblastila država, v kateri so, lahko obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope najmanj tri mesece pred sestankom odbora o svoji želji, da bi ga na tem sestanku predstavljali opazovalci. Sprejeti bodo, če najmanj en mesec pred sestankom ena tretjina pogodbenic ne obvesti generalnega sekretarja o svojem nasprotovanju.

4. Stalni odbor bo sklicuje generalni sekretar Sveta Evrope. Prvi sestanek je v enem letu po datumu začetka veljavnosti te konvencije. Kasneje se redno sestaja najmanj vsaki dve leti in vedno, kadar tako zahteva večina pogodbenic.

5. Stalni odbor je sklepčen, če je na sestanku prisotna večina pogodbenic.

6. V skladu z določbami te konvencije stalni odbor sestavi svoj poslovnik.
 

14. člen

1. Stalni odbor je odgovoren za spremljanje uporabe te konvencije. Posebej lahko:

- pregleduje določbe te konvencije, vključno z dodatki, in prouči vse potrebne spremembe;

- priporoča pogodbenicam ukrepe, ki jih je treba sprejeti zaradi te konvencije;

- priporoča primerne ukrepe, potrebne za stalno obveščanje javnosti o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru te konvencije;

- priporoča Odboru ministrov, katere države nečlanice Sveta Evrope naj bi bile povabljene, da pristopijo k tej konvenciji;

- daje predloge za izboljšanje učinkovitosti te konvencije, vključno s predlogi za sklenitev sporazumov z državami, ki niso pogodbenice te konvencije, za pospešitev učinkovitega varstva vrst ali skupin vrst.

2. Pri opravljanju svojih nalog lahko stalni odbor na lastno pobudo organizira sestanke skupin strokovnjakov.
 

15. člen

Po vsakem sestanku stalni odbor pošlje Odboru ministrov Sveta Evrope poročilo o svojem delu in uresničevanju konvencije.

VII. POGLAVJE
Spremembe

16. člen

1. Vsaka sprememba členov te konvencije, ki jo predlaga pogodbenica ali Odbor ministrov, se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki jo najmanj dva meseca pred sestankom stalnega odbora pošlje državam članicam Sveta Evrope, vsaki podpisnici, vsaki pogodbenici, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije v skladu z določbami 19. člena, in vsaki državi, ki je bila povabljena, da k njej pristopi v skladu z določbami 20. člena.

2. Vsako spremembo, predlagano v skladu z določbami prejšnjega odstavka, pregleda stalni odbor, ki:

a) predloži pogodbenicam v sprejem besedilo sprememb 1. do 12. člena, sprejeto s tričetrtinsko večino oddanih glasov;

b) predloži Odboru ministrov v odobritev besedilo sprememb 13. do 24. člena, sprejeto s tričetrtinsko večino oddanih glasov. Po njegovi odobritvi se to besedilo pošlje pogodbenicam v sprejetje.

3. Vsaka sprememba začne veljati trideseti dan po tem, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.

4. Določbe prvega, drugega a) in tretjega odstavka tega člena se uporabljajo za sprejemanje novih dodatkov k tej konvenciji.
 

17. člen

1. Vsaka sprememba dodatkov te konvencije, ki jo predlaga ena pogodbenica ali Odbor ministrov, se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki jo najmanj dva meseca pred sestankom stalnega odbora pošlje državam članicam Sveta Evrope, vsaki podpisnici, vsaki pogodbenici, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije v skladu z določbami 19. člena, in vsaki državi, ki je bila povabljena, da k njej pristopi v skladu z določbami 20. člena.

2. Vsako spremembo, predlagano v skladu z določbami prejšnjega odstavka, pregleda stalni odbor, ki jo lahko sprejme z dvotretjinsko večino pogodbenic. Sprejeto besedilo se pošlje pogodbenicam.

3. Tri mesece po tem, ko stalni odbor sprejme spremembo, in če ena tretjina pogodbenic ni sporočila nasprotovanja, začne vsaka sprememba veljati za tiste pogodbenice, ki niso sporočile svojega nasprotovanja.

VIII. POGLAVJE
Reševanje sporov

18. člen

1. Stalni odbor si po najboljših močeh prizadeva za mirno rešitev katere koli težave, ki lahko nastane pri izvajanju te konvencije.

2. Vsak spor med pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, ki ni bil rešen v skladu z določbami prejšnjega odstavka ali s pogajanji med prizadetimi strankami, se na zahtevo ene od njih predloži arbitraži, če se omenjene stranke ne dogovorijo drugače. Vsaka stranka imenuje po enega razsodnika, oba razsodnika pa določita tretjega. Če ena od strank ni imenovala svojega razsodnika v treh mesecih po zahtevi za arbitražo, ga v skladu z določbami tretjega odstavka tega člena na zahtevo druge stranke imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice v naslednjih treh mesecih. Isti postopek se izvede, če se razsodnika ne moreta dogovoriti o izboru tretjega razsodnika v treh mesecih po svojem imenovanju.

3. V primeru spora med pogodbenicama, od katerih je ena država članica Evropske gospodarske skupnosti, in ko je tudi Evropska gospodarska skupnost sama pogodbenica, druga pogodbenica naslovi zahtevo po arbitraži obema, tako državi članici kot tudi Skupnosti, ti dve jo nato skupaj obvestita v dveh mesecih po prejemu zahteve, ali bo stranka v tem sporu država članica ali Skupnost ali članica in Skupnost skupaj. Če tega obvestila v navedenem roku ni, se šteje, da sta za izvajanje določb, ki urejajo sestavo in postopek arbitražnega sodišča, država članica in Skupnost ena in ista stranka v sporu. Isto velja, če se država članica in Skupnost skupaj predstavljata kot ena stranka v sporu.

4. Arbitražno sodišče sestavi svoj lastni poslovnik. Njegove odločitve se sprejemajo z večino. Njegova razsodba je dokončna in zavezujoča.

5. Vsaka stranka v sporu krije stroške za razsodnika, ki ga sama imenuje, in stranke si enakovredno delijo stroške za tretjega razsodnika, kar velja tudi za druge stroške, ki nastanejo zaradi arbitraže.

IX. POGLAVJE
Končne določbe

19. člen

1. Konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi, in Evropski gospodarski skupnosti.

Do dneva, ko začne veljati, je konvencija prav tako na voljo za podpis vsem drugim državam, ki jih k temu povabi Odbor ministrov.

Konvencija se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

2. Konvencija začne veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja po dnevu, na katerega je pet držav, vključno z vsaj štirimi državami članicami Sveta Evrope, izrazilo svoje soglasje, da jih konvencija zavezuje v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

3. Za katero koli državo podpisnico ali Evropsko gospodarsko skupnost, ki kasneje izrazi svoje soglasje, da jo konvencija zavezuje, začne konvencija veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja od dne, ko je bila deponirana njihova listina o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
 

20. člen

1. Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju s pogodbenicami povabi k pristopu h konvenciji katero koli državo nečlanico Sveta, ki je bila povabljena k podpisu v skladu z določbami 19. člena in tega še ni storila, ter katero koli drugo državo nečlanico.

2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne ta veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja od dne, ko je bila deponirana listina o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
 

21. člen

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, natančno navede ozemlje ali ozemlja, za katera se uporablja ta konvencija.

2. Vsaka pogodbenica lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali kadar koli pozneje z izjavo, ki jo naslovi na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi in za katerega mednarodne odnose je odgovorna ali v imenu katerega je pooblaščena, da se zavezuje.

3. Z obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja se lahko umakne vsaka izjava v skladu s prejšnjim odstavkom za katero koli ozemlje, omenjeno v taki izjavi. Umik začne veljati prvega dne v mesecu po izteku šestmesečnega obdobja od dne, ko je generalni sekretar prejel obvestilo o tem.
 

22. člen

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, izrazi enega ali več pridržkov v zvezi z določenimi vrstami, navedenimi v Dodatkih I do III, in/ali vrstami, navedenimi v pridržku ali pridržkih o določenih sredstvih ali načinih ubijanja, lovljenja in drugega načina izkoriščanja, ki ga navaja seznam v Dodatku IV. Splošni pridržki niso dopustni.

2. Vsaka pogodbenica, ki razširja uporabo konvencije na ozemlje, omenjeno v izjavi po drugem odstavku 21. člena, lahko v zvezi s tem ozemljem izrazi enega ali več pridržkov v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

3. Nobeni drugi pridržki niso dopustni.

4. Vsaka pogodbenica, ki je izrazila pridržek v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, lahko ta pridržek v celoti ali delno umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Tak umik začne veljati na dan, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.
 

23. člen

1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2. Taka odpoved začne veljati prvega dne po izteku šestmesečnega obdobja od dne, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.
 

24. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope, vsako državo podpisnico,
Evropsko gospodarsko skupnost, če je podpisnica te konvencije, in vsako pogodbenico o:

a) vsakem podpisu;

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

c) vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu z 19. in 20. členom;

d) vsakem obvestilu, ki ga prejme na podlagi določb tretjega odstavka 13. člena;

e) vsakem poročilu, pripravljenem v skladu z določbami 15. člena;

f) vsaki spremembi ali novem dodatku, sprejetem v skladu s 16. in 17. členom, in datumu, ko sprememba ali nov dodatek začne veljati;

g) vsaki izjavi na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 21. člena;

h) vsakem pridržku na podlagi določb prvega in drugega odstavka 22. člena;

i) umiku vsakega pridržka na podlagi določb četrtega odstavka 22. člena;

j) vsakemu uradnemu obvestilu na podlagi določb 23. člena in datumu, ko odpoved začne veljati.


V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Podpisano v Bernu 19. septembra 1979 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki je shranjen v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, vsaki državi podpisnici, Evropski gospodarski skupnosti, če je podpisnica, in vsaki državi, ki je bila povabljena, da konvencijo podpiše ali k njej pristopi.