Konvencije

108 Konvencija o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov

Preambula

Države članice Sveta Evrope podpisnice te konvencije se

- ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost njegovih članic, ki temelji zlasti na spoštovanju zakonitosti kot tudi človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

- ob upoštevanju, da je treba širiti obseg varstva pravic in temeljnih svoboščin in še posebej pravico do spoštovanja zasebnosti ob naraščajočem pretoku osebnih podatkov čez državne meje, s sredstvi za avtomatsko obdelavo;

- zavedajoč se hkrati svojih obveznosti pri odpravi ovir, ki jih povzročajo meje, za prost pretok podatkov;

- ob spoznanju, da je treba spoštovati temeljna načela zasebnosti in zagotoviti svoboden pretok informacij med narodi,

strinjajo o naslednjem:

I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Predmet in namen

Namen te konvencije je zagotovitev na ozemlju vsake pogodbenice vsakemu posamezniku ne glede na državljanstvo in prebivališče spoštovanje njegovih pravic in temeljnih svoboščin in v tem okviru še posebej spoštovanje pravice do zasebnosti glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo  nanj ("zaščita podatkov").
 

2. člen
Definicije

Za namen te konvencije:

a) "osebni podatki" pomeni katero koli informacijo, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika (nosilec podatkov);

b) "avtomatska zbirka podatkov" pomeni kakršne koli podatke, ki se avtomatsko obdelujejo;

c) "avtomatska obdelava" vključuje naslednje operacije, če so v celoti ali deloma podprte z avtomatskimi sredstvi: shranjevanje podatkov, uporaba logičnih in (ali) aritmetičnih operacij pri delu s temi podatki, njihova predelava, brisanje, iskanje ali širjenje;

d) "upravljalec zbirke podatkov" pomeni fizično ali pravno osebo, državni organ, organizacijo ali katero koli drugo telo, ki je po nacionalni zakonodaji pristojno za odločanje o tem, kaj je lahko namen avtomatske datoteke, katere kategorije osebnih podatkov so lahko v njih shranjene in katere oblike obdelave so dopustne.
 

3. člen
Obseg

1. Pogodbenice bodo zagotovile spoštovanje določil te konvencije glede avtomatskih zbirk podatkov, ki vsebujejo osebne podatke, in avtomatske obdelave osebnih podatkov tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju.

2. Vsaka država lahko ob podpisu ali ob shranitvi svojih ratifikacijskih listin ali kadar koli kasneje predloži izjavo generalnemu sekretarju Sveta Evrope:

a) da ne bo uporabljala določil te konvencije glede določenih kategorij avtomatskih zbirk podatkov, ki vsebujejo osebne podatke, katerih seznam bo shranjen. Na to listo ne bo vključila kategorij avtomatskih zbirk podatkov, za katere velja njena nacionalna zakonodaja o zaščiti podatkov. Kasneje lahko to listo spremeni z novo izjavo, kadar koli se določijo dodatne kategorije avtomatskih zbirk podatkov, ki vsebujejo osebne podatke, za katere veljajo določila nacionalne zakonodaje o zaščiti podatkov;

b) da bodo zagotovile uporabo določil te konvencije tudi pri informacijah, ki se nanašajo na skupine oseb, združenja, ustanove, družbe, korporacije in katera koli druga telesa, sestavljena neposredno ali posredno iz posameznikov, ne glede na to, ali imajo takšna telesa lastnost pravne osebe;

c) da bodo zagotovile uporabo te konvencije tudi za tiste zbirke podatkov, ki vsebujejo osebne podatke, ki niso vodene avtomatsko.

3. Vsaka država, ki razširi področje uporabe te konvencije na točko 2.b ali c, lahko v izjavi navede, da se takšna razširitev nanaša samo na določene kategorije zbirk podatke, in katerih listo bo shranila.

4. Pogodbenica, ki je izključila določene kategorije avtomatskih zbirk podatkov, ki vsebujejo osebne podatke, z izjavo po 2.a točki, ne more v teh primerih terjati uporabe določil te konvencije od druge udeleženke, ki jih ni izključila.

5. Prav tako pogodbenica, ki ni sprejela nobene razširitve, predvidene po točki 2.b in c, ne more terjati uporabe te konvencije v teh točkah nasproti pogodbenici, ki je sprejela te razrešitve.

6. Izjave, ki so predvidene v točki 2. učinkujejo od trenutka veljavnosti konvencije glede na državo, ki je izjave dala, če so bile dane ob podpisu ali shranitvi listin o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu, ali po treh mesecih, ko jih je prejel generalni sekretar Sveta Evrope, če so bile dane kasneje. Te izjave se lahko kasneje umaknejo v celoti ali deloma z obvestilom naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Takšni preklici začnejo učinkovati po treh mesecih od dneva njihovega prejema.

II. POGLAVJE
TEMELJNA NAČELAVARSTVO PODATKOV

4. člen
Dolžnosti pogodbenic

1. Vsaka pogodbenica bo v skladu z nacionalno zakonodajo prevzela tiste ukrepe, ki so potrebni za uresničevanje temeljnih načel zaščite podatkov, določenih v tem poglavju.

2. Ti ukrepi morajo biti sprejeti najkasneje ob začetku veljavnosti te konvencije glede na posamezno pogodbenico.
 

5. člen
Kakovost podatkov

Osebni podatki, ki se avtomatsko obdelujejo:

a) morajo biti pridobljeni in obdelani pošteno in zakonito;

b) smejo biti shranjeni za določene in zakonite namene in ne smejo biti uporabljeni na način, ki ni združljiv s temi nameni;

c) morajo biti primerni, ustrezni in ne smejo biti pretirani glede na namene, za katere so bili shranjeni;

d) morajo biti točni in, kjer je to nujno, do dneva ažurni;

e) smejo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo podatki, le toliko časa, kot je to potrebno za namene, zaradi katerih so bili shranjeni.
 

6. člen
Posebne vrste podatkov

Osebni podatki, ki kažejo na rasno poreklo, politična, verska ali druga prepričanja, kot tudi osebni podatki, ki se nanašajo na zdravstveno ali spolno življenje, se ne smejo avtomatsko obdelovati, če nacionalna zakonodaja ne določa ustrezne zaščite. Enako velja tudi za osebne podatke, ki se nanašajo na kazenske (ob)sodbe.
 

7. člen
Zavarovanje podatkov

Za zaščito osebnih podatkov, shranjenih v avtomatskih zbirkah podatkov, morajo biti sprejeti ustrezni varnostni ukrepi, s katerimi se preprečujejo slučajno ali nepooblaščeno uničenje podatkov ali njihova izguba kakor tudi nepooblaščen pristop, obdelava in širjenje teh podatkov.
 

8. člen
Dodatni ukrepi varstva posameznikov

Vsaki osebi mora biti omogočeno:

a) da ugotovi obstoj posamezne avtomatske zbirke podatkov, ki vsebuje osebne podatke, njene glavne namene kot tudi sedež njenega upravljalca;

b) da dobi v razumnem času in brez večjih zamud in stroškov potrdilo o tem, kateri podatki, ki se nanašajo nanj, so shranjeni v avtomatski zbirki podatkov kot tudi izpis o teh podatkih, ki mora biti v razumljivi obliki;

c) da zahteva popravo ali izbris podatkov, če so bili obdelani v nasprotju s pravili, vsebovanimi v nacionalni zakonodaji, s katerimi se zagotavlja uresničevanje temeljnih načel iz 5. in 6. člena te konvencije;

d) da ima pravno sredstvo, če zahtevi za potrdilo ali sporočilo, popravek ali izbris v zvezi s točkama b in c tega člena ni ustreženo.
 

9. člen
Izjeme in omejitve

1. Glede določb 5., 6. in 8. člena te konvencije niso dopustne izjeme, razen v okviru meja, določenih v tem členu.

2. Omejitve določb v 5., 6. in 8. členu te konvencije so dopustne, kadar so predpisane v zakonu pogodbenice ob upoštevanju temeljnih vrednost demokratične družbe. V tem okviru so omejitve dopustne zaradi:

a) zaščite državne varnosti, javne varnosti, denarnih interesov države ali zatiranje kriminala;

b) zaščite dajalcev (posameznikov) podatkov ali pravic in svoboščin drugih.

3. Omejitve uresničevanja pravic, določenih v točkah b, c in d 8. člena, se lahko predpišejo z zakonom, in sicer zaradi uporabe avtomatskih zbirk podatkov, ki vsebujejo osebne podatke, za statistične ali znanstveno raziskovalne namene, vendar če ni nevarnosti za kršitev zasebnosti posameznikov, na katere se podatki nanašajo.
 

10. člen
Sankcije in pravna sredstva

Vsaka pogodbenica bo določila primerne sankcije in pravna sredstva ob kršitvah določil nacionalne zakonodaje, s katerimi se zagotavlja uresničevanje temeljnih načel zaščite podatkov, določenih v tem poglavju.
 

11. člen
Razširjanje zaščite

Nobena od določb tega poglavja se ne more razlagati omejujoče ali tako, da bi kakor koli ovirala možnosti pogodbenicam, da zagotovijo posameznikom, na katere se nanašajo podatki, širšo zaščito od te, ki je dogovorjena s to konvencijo.

III. POGLAVJE
PRENOS PODATKOV ČEZ MEJE

12. člen
Prenos podatkov čez meje in nacionalna zakonodaja

1. Naslednje določbe bodo uporabljene za prenos osebnih podatkov čez nacionalne meje ne glede na sredstvo ali stopnjo njihove avtomatske obdelave.

2. Pogodbenica ne more samo zaradi zaščite zasebnosti prepovedati prenosa ali zahtevati posebno privolitev prenosa osebnih podatkov čez nacionalne meje na ozemlje druge pogodbenice.

3. Vendar vsaka pogodbenica lahko omeji določbo iz 2. odstavka tega člena:

a) v tolikšnem obsegu kot njena zakonodaja vsebuje posebne ureditve za določene kategorije osebnih podatkov ali avtomatske zbirke podatkov, ki take podatke vsebujejo, zaradi narave teh  kategorij podatkov ali zbirke podatkov. Vendar tega ne more storiti, če zakonodaja druge pogodbenice določa enakovredno zaščito;

b) kadar gre za prenos podatkov z njenega ozemlja na ozemlje države, ki ni pogodbenica, čez ozemlje druge pogodbenice, z namenom preprečitve, da bi prenos pomenil obid njene zakonodaje.

IV. POGLAVJE
MEDSEBOJNO SODELOVANJE

13. člen
Sodelovanje med pogodbenicami

1. Pogodbenice se strinjajo, da si bodo medsebojno pomagale z namenom uresničitve te konvencije.

2. V ta namen:

a) bo vsaka pogodbenica določila enega ali več pooblaščenih organov ter njihova imena in naslove sporočila generalnemu sekretarju Sveta Evrope;

b) bo vsaka pogodbenica, ki bo določila in sporočila več kot en pooblaščeni organ, v sporočilu generalnemu sekretarju navedla za vsakega njegova pooblastila.

3. Pooblaščen organ ene pogodbenice mora na zahtevo pooblaščenega organa druge pogodbenice:

a) dati informacije o pravni ureditvi in upravni praksi pri zaščiti podatkov v svoji državi;

b) sprejeti v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in z namenom zagotovitve zaščite zasebnosti vse primerne ukrepe za dajanje dejanskih informacij o posebnih avtomatskih obdelavah na njegovem ozemlju, ne glede na to, kako se obdelujejo.
 

14. člen
Pomoč dajalcem podatkov, nastanjenih v tujini

1. Vsaka pogodbenica bo pomagala vsaki osebi, nastanjeni na njenem ozemlju, z namenom da se pouči o pravicah, določenih v njeni nacionalni zakonodaji za uresničevanje določb 8. člena te konvencije.

2. Kadar takšna oseba prebiva na ozemlju druge pogodbenice, ji je treba omogočiti, da predloži svojo zahtevo s posredovanjem pooblaščenega organa, ki ga je določila in sporočila pogodbenica.

3. Zahteva za pomoč mora vsebovati:

a) ime, naslov in druge podatke, pomembne za identifikacijo osebe, ki vlaga zahtevo;

b) navedbo avtomatske zbirke podatkov, ki vsebuje osebne podatke in na katero se zahteva nanaša, ali pa njenega upravljalca;

c) namen oziroma cilj zahteve.
 

15. člen
Zaščitni ukrepi v okviru pomoči, ki jo daje pooblaščeni organ

1. Pooblaščeni organi, ki ga je imenovala pogodbenica in ki je prejel določene informacije pooblaščenega organa druge pogodbenice v okviru zahteve za pomoč ali v odgovoru na lastno zahtevo po pomoči, sme uporabiti te informacije samo za namene, ki so bili določeni v zahtevi za pomoč.

2. Vsaka pogodbenica mora paziti, da so osebe, ki pripadajo ali delajo v imenu pooblaščenega organa, zavezane k varovanju tajnosti in zaupnosti informacij.

3. V nobenem primeru ne more biti imenovanemu pooblaščenemu organu dovoljeno, da na podlagi 2. točke 14. člena zahtevo za pomoč v prid posameznika, ki ima bivališče v tujini, vloži sam od sebe in brez izrecne odobritve prizadete osebe.
 

16. člen
Zavrnitev zahteve za pomoč

Imenovani pooblaščeni organ, na katerega je naslovljena zahteva za pomoč na podlagi 13. ali 14. člena te konvencije, zahteve ne more zavrniti, razen če:

a) zahteva ni skladna s pooblastili, ki jih ima pri zaščiti podatkov;

b) zahteva ni skladna s pogoji, ki jih določa ta konvencija;

c) bi bila izpolnitev zahteve v nasprotju s suverenostjo, varnostjo ali javnim redom pogodbenice, ki ga je imenovala, ali pa v nasprotju s pravicami in temeljnimi svoboščinami oseb, ki so pod jurisdikcijo pogodbenice.
 

17. člen
Stroški in postopek v zvezi s pomočjo

1. Plačilo za medsebojno pomoč, ki jo dajejo pogodbenice druga drugi na podlagi 13. člena in pomoč, ki jo dajejo osebam v tujini na podlagi 14. člena, ne smeta biti višja od stroškov in plačil, potrebnih za izvedence in tolmače. Omenjene stroške in plačila krije pogodbenica, ki je imenovala pooblaščeni organ, ki je zaprosil za pomoč.

2. Na posameznike, na katere se nanašajo podatki in v korist katerih so bili izpeljani postopki na ozemlju druge pogodbenice, ne morejo biti preneseni stroški ali plačila, razen tistih, ki jih po predpisih te pogodbenice plačujejo njeni državljani.

3. Druge podrobnosti, ki se nanašajo na obliko, postopke in jezik v okviru pomoči, uredijo med seboj prizadete pogodbenice same.

V. POGLAVJE
POSVETOVALNI ODBOR

18. člen
Sestava odbora

1. Po pričetku veljavnosti te konvencije bo ustanovljen posvetovalni odbor.

2. Vsaka pogodbenica bo imenovala v odbor po enega predstavnika in po enega namestnika. Vsaka država članica Sveta Evrope, ki ni pogodbenica te konvencije, ime pravico, da jo v odboru predstavlja opazovalec.

3. Posvetovalni odbor lahko na podlagi soglasne odločitve povabi vsako državo nečlanico Sveta Evrope, ki ni pogodbenica te konvencije, da pošlje opazovalca na določen sestanek.
 

19. člen
Naloge odbora

Posvetovalni odbor:

a) lahko daje predloge za pospešitev ali izboljšanje uporabe konvencije;

b) lahko daje predloge za dopolnitev te konvencije v skladu z 21. členom;

c) lahko oblikuje mnenje o vsakem predlogu za dopolnitev te konvencije, ki mu je poslan v skladu s 3. točko 21. člena;

d) na zahtevo pogodbenice lahko da mnenje o vsakem vprašanju, ki se nanaša na uporabo te konvencije.
 

20. člen
Postopek

1. Posvetovalni odbor bo skliceval generalni sekretar Sveta Evrope. Njegovo prvo zasedanje bo sklicano v dvanajstih mesecih od začetka veljavnosti te konvencije. Sestajal se bo najmanj enkrat na dve leti in vsakič, ko bo njegov sklic zahtevala ena tretjina predstavnikov pogodbenic.

2. Potrebno število prisotnih na zasedanju posvetovalnega odbora je doseženo, če je prisotna večina predstavnikov pogodbenic.

3. Po vsakem zasedanju bo posvetovalni odbor poročal o svojem delu in učinkovitosti konvencije Odboru ministrov Sveta Evrope.

4. Skladno z določili te konvencije bo posvetovalni odbor določil svoj poslovnik.

VI. POGLAVJE
DOPOLNITVE

21. člen
Dopolnitve

1. Dopolnitve te konvencije lahko predlagajo pogodbenice, odbor ministrov Sveta Evrope ali posvetovalni odbor.

2. O vsakem predlogu za dopolnitev bo generalni sekretar Sveta Evrope obvestil države članice sveta in vsako državo nečlanico, ki je pristopila ali pa je bila povabljena, da pristopi k tej konvenciji v skladu z določbami 23. člena.

3. Prav tako bo vsaka dopolnitev, ki jo predlaga pogodbenica ali odbor ministrov, poslane posvetovalnemu odboru, ki bo seznanil odbor ministrov s svojim mnenjem o predlagani dopolnitvi.

4. Odbor ministrov bo pretehtal predlagano dopolnitev in mnenje posvetovalnega odbora o njej in jo lahko odobril.

5. Vsaka dopolnitev, ki jo odobri odbor ministrov skladno s 4. točko tega člena, bo poslana v sprejem pogodbenicam.

6. Vsaka dopolnitev, odobrena v skladu s točko 4 tega člena, začne veljati trideseti dan od dneva, ko so vse pogodbenice sporočile generalnemu sekretarju, da jo sprejemajo.

VII. POGLAVJE
KONČNE DOLOČBE

22. člen
Veljavnost

1. Ta konvencija bo odprta za podpis državam članicam Sveta Evrope. Lahko se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi se shranijo pri generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2. Ta konvencija začne veljati s prvim dnem meseca, ki sledi obdobju treh mesecev od datuma, ko je pet držav članic Sveta Evrope izrazilo svojo privolitev, da jih obvezuje konvencija v skladu z določbami predhodnega odstavka.

3. Za vsako državo članico, ki je izrazila svojo privolitev, da se ji podredi, bo konvencija začela veljati s prvim dnem meseca, ki sledi preteku trimesečnega roka od datuma shranitve listin o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi.
 

23. člen
Pristop držav nečlanic

1. Po uveljavitvi te konvencije lahko odbor ministrov Sveta Evrope povabi vsako državo, ki ni članica sveta, da pristopi h konvenciji, in sicer na podlagi odločitve, sprejete z večino, predvideno v členu 20.d Statuta Sveta Evrope, in enoglasne odločitve predstavnikov držav pogodbenic, imenovanih v odbor.

2. Za vsako državo, ki je pristopila, začne konvencija veljati prvega dne v mesecu, ki sledi preteku obdobja treh mesecev od datuma shranitve posameznih listin pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
 

24. člen
Ozemeljska klavzula

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ob sprejemu listin o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu, določi ozemlje ali ozemlja, na katerih se bo uporabila ta konvencija.

2. Vsaka država lahko kadar koli kasneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli ozemlje, določeno v izjavi. Za to ozemlje začne konvencija veljati prvega dne v mesecu, ki sledi preteku obdobju treh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar prejel izjavo.

3. Vsaka izjava na podlagi prejšnjih dveh odstavkov glede ozemlja, je lahko umaknjeno z obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja. Umik začne učinkovati prvega dne v mesecu, ki sledi datumu, ko je obvestilo prejel generalni sekretar.
 

25. člen
Pridržki

Pridržki glede določb te konvencije niso možni.
 

26. člen
Odpoved

1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo z obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2. Takšna odpoved začne veljati prvega dne v mesecu, ki sledi preteku obdobja šestih mesecev od datuma, ko je generalni sekretar prejel obvestilo.
 

27. člen
Obveščanje

Generalni sekretar Sveta Evrope obvešča države članice sveta in vsako državo, ki je pristopila k tej konvenciji o:

a) vsakem podpisu;

b) shranitvi vsake listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu;

c) vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije glede na 22., 23. in 24. člen;

d) vsakem drugem dejanju, obvestilu ali sporočilu, ki se nanaša na to konvencijo.

Da bi to potrdili, so podpisniki, ki so bili za to pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Strasbourgu 28. januarja 1981, v angleškem in francoskem besedilu, ki sta obe enako verodostojni, in sicer v enem izvodu, shranjenem v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope bo overjen izvod tega dokumenta poslal državam članicam Sveta Evrope in državam, ki so povabljene, da pristopijo h konvenciji.