Konvencije

120 Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah

Države članice Evropskega sveta in druge pogodbenice evropske kulturne konvencije, podpisnice te konvencije, so se glede na to,

da je cilj Evropskega sveta večja enotnost med članicami,

da so zaskrbljene zaradi nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, in zaradi nujnih posledic;

da se zavedajo, da bo ta problem verjetno ogrozil načela iz resolucije (76) 41 Ministrskega komiteja Evropskega sveta, znane kot "Evropska listina športa za vse";

da poudarjajo pomemben prispevek športa k mednarodnemu razumevanju, zlasti zaradi pogostosti nogometnih tekem med državnimi selekcijami in klubi evropskih držav;

da imajo tako javni organi kot neodvisne športne organizacije posebne, vendar komplementarne odgovornosti v boju zoper nasilje in nedostojno vodenje gledalcev in da so športne organizacije odgovorne tudi za varnost in morajo zagotoviti miren potek prireditev, ki jih organizirajo, ter morajo ti organi in organizacije skupaj skrbeti za uresničitev tega cilja na vseh ustreznih ravneh;

da nasilje pereč družben pojav z velikimi posledicami, katerega vzroki so v glavnem zunaj športa, in da je šport pogosto prizorišče za izbruh nasilja;

da so pripravljene kreniti v skupno akcijo in sodelovati pri preprečevanju in zatiranju nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev na športnih prireditvah,

zedinile o naslednjem:
 

1. člen

Namen konvencije

1. Da bi preprečili in zatirali nasilje in nedostojno vedenje gledalcev na nogometnih tekmah, prevzemajo pogodbenice obveznost, da v okviru svojih ustavnih določb v zvezi s tem ukrenejo vse potrebno za izvajanje te konvencije.

2. Pogodbenice bodo določbe te konvencije uporabljale tudi za druge športe in športne prireditve, kjer se bojijo nasilja ali nedostojnega vedenja gledalcev, odvisno od specifičnih zahtev takih vrst športov in športnih prireditev.
 

2. člen

Notranja koordinacija

Pogodbenice bodo koordinirale politiko in akcije svojih ministrstev in drugih javnih služb zoper nasilje in nedostojno vedenje gledalcev in v ta namen tam, kjer je mogoče, ustanovile koordinacijska telesa.
 

3. člen

Ukrepi

1. Pogodbenice prevzamejo obveznost, da bodo določale in izvajale ukrepe za preprečevanje in zatiranje nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev, zlasti pa:

a) zagotovile uporabo ustreznih sredstev javnega reda zoper nered in nedostojno vedenje, tako v neposredni bližini stadiona in na njem kot tudi na dostopnih cestah za gledalce;

b) olajšale tesno sodelovanje in izmenjavo ustreznih informacij med policijskimi silami iz raznih krajev, za katere gre ali bi lahko šlo;

c) uporabljale ali po potrebi sprejele zakone, s katerimi se določi, da se tisti, za katere se ugotovi, da so krivi za prestopek v zvezi z nasiljem ali nedostojnim vedenjem gledavcev, ustrezno kaznujejo ali da se odvisno od primera proti njim uporabijo ustrezni upravni ukrepi.

2. Pogodbenice prevzamejo obveznost, da bodo spodbujale odgovornost za organiziranje in dobro vedenje klubov navijačev ter imenovanje rediteljev med njimi, ki naj bi pomagali pri vzdrževanju reda na tekmah in pri obveščanju gledalcev, ter za potovanja v spremstvu skupin navijačev, ki odhajajo na tekme v druge kraje.

3. Pogodbenice bodo v meri, ki jo dopušča zakon, spodbujale koordinacijo pri organiziranju potovalnih aranžmajev iz kraja bivanja v sodelovanju s klubi, organizacijami navijačev in potovalnimi agencijami, da bi potencialnim izgrednikom preprečile udeležbo na tekmah.

4. Pogodbenice si bodo prizadevale zagotoviti - kjer je potrebno, tudi z izdajo ustreznih zakonov, ki bi vsebovali sankcije za nespoštovanje, ali na kakršenkoli drug primeren način, da v primerih, ko obstaja bojazen pred nasiljem in nedostojnim vedenjem gledalcev, športne organizacije in klubi skupaj z lastniki stadionov, kjer je to primerno, in z javnimi organi v skladu s pristojnimi iz državnih zakonov praktično ukrepajo v okolici stadiona in na njem, da bi preprečili oziroma zatrli tako nasilje in nedostojno vedenje, kar obsega tudi:

a) zagotovitev take arhitekture in fizičnih karakteristik stadionov, ki zagotavljajo varnost gledalcev, onemogočajo enostaven izbruh nasilja med gledalci, zagotavljajo učinkovito kontroliranje množice ter ustrezne ovire ali ograjo in omogočajo delovanje varnostnih sil in policije;

b) učinkovito, ločevanje nasprotnih skupin navijačev s tem, da se za skupine gostujočih navijačev, kadar jim je dovoljen dostop, določijo posebne tribune;

c) zagotovitev takega ločevanja s strogo kontrolo prodaje vstopnic in s posebnimi previdnostnimi ukrepi neposredno pred tekmo;

d) izključitev ali prepoved v zakonskih okvirih prihoda na tekmo in stadion znanim ali potencialnim izgrednikom ali tistim, ki so pod vplivom alkohola ali mamil;

e) opremljanje stadionov z učinkovitim sistemom javnega obveščanja in zagotovitev njegove vsestranske uporabe ter programa tekme in drugih sredstev obveščanja za spodbujanje gledalcev h korektnemu vedenju;

f) prepoved, da gledalci prinašajo alkoholne pijače na stadione; omejitev, zaželena pa je tudi prepoved, prodaje in kakršnekoli distribucije alkoholnih pijač na stadionih ter zagotovitev, da je vsa pijača, ki je na razpolago, v varnih kontejnerjih;

g) zagotovitev kontrole, da gledalci na stadione ne prinašajo predmetov, ki jih utegnejo uporabiti za nasilje, petard in podobnih naprav;

h) zagotovitev sodelovanja oficirjev za zvezo z zainteresiranimi organi pred tekmo v zvezi z ukrepi, ki bodo izvedeni pri kontroli množice, da bi bila v skupni akciji uporabljena ustrezna pravila.

5. Pogodbenice bodo ustrezno socialno in vzgojno ukrepale glede na potencialni pomen, ki ga imajo sredstva javnega obveščanja za preprečevanje nasilja v zvezi s športom, zlasti s populariziranjem športnih idealov v izobraževalnih in drugih kampanjah, z zavzemanjem za idejo fair playa, zlasti med mladimi, za večje medsebojno spoštovanje gledalcev in športnikov, obenem pa tudi s spodbujanjem k večji aktivni udeležbi v športu.
 

4. člen

Mednarodno sodelovanje

1. Pogodbenice bodo tesno sodelovale glede vprašanj, ki jih obsega ta konvencija, in po potrebi spodbujale podobno sodelovanje med zainteresiranimi športnimi organi.

2. Zainteresirane pogodbenice bodo zahtevale, da pred vsako mednarodno tekmo ali pred turnirji klubov ali reprezentanc njihovi pristojni organi, zlasti športne organizacije, določijo tekme, pri katerih se je bati, da bo prišlo do nasilja ali nedostojnega vedenja gledalcev. Ko bo tekma določena, bodo pristojni organi države gostiteljice organizirali posvetovanje zainteresiranih, in sicer čimprej, najpozneje pa dva tedna pred napovedano tekmo. Zajeti bodo dogovori in previdnostni ukrepi pred tekmo, med tekmo in po njej, kjer bo potrebno, pa še dodatni ukrepi, ki jih ta konvencija ne predvideva.
 

5. člen

Identifikacija izgrednikov in ravnanje z njimi

1. Pogodbenice si bodo ob spoštovanju veljavnih zakonskih postopkov in načela neodvisnosti sodstva prizadevale, da se gledalci, ki storijo kakšno nasilno ali drugo kaznivo dejanje identificirajo in kazensko preganjajo v skladu z zakonom.

2. Kjer je mogoče, zlasti kadar gre za gostujoče gledalce bodo pogodbenice v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi obravnavale:

a) prenos postopka zoper osebe, prijete v zvezi s kakšnimi nasilnimi ali drugim kaznivim dejanjem na športnih prireditvah, v državo, v kateri stalno prebivajo;

b) zahteve za izročitev oseb, za katere se sumi, da so storile nasilno ali drugo kaznivo dejanje na športnih prireditvah;

c) da bodo osebe, obsojene za kakšno nasilno ali drugo kaznivo dejanje na športnih prireditvah, predane zaradi prestajanja kazni v relevantni državi.
 

6. člen

Dopolnilni ukrepi

1. Pogodbenice prevzemajo obveznost, da bodo tesno sodelovale s svojimi pristojnimi športnimi organizacijami in kjer je mogoče - z lastniki stadionov v zvezi z aranžmaji za načrtovanje in preureditev konstrukcije stadionov ali za druge preureditve, med drugim preureditve vhodov in izhodov na stadionih, ki so nujne za večjo varnost in preprečevanje nasilja.

2. Pogodbenice prevzamejo obveznost, da bodo - kjer je potrebno in v ustreznih primerih - izpolnjevale sistem, po katerem se določajo pogoji za izbiro stadionov, ki zagotavljajo varnost gledalcev in onemogočajo nasilje med njimi, zlasti tistih stadionov, na katerih naj bi bile tekme, za katere se predvideva, da bodo pritegnile veliko ali razbrzdano množico gledalcev.

3. Pogodbenice prevzemajo obveznost, da bodo spodbujale svoje športne organizacije k stalnemu obravnavanju lastnih predpisov zaradi kontrole dejavnikov, ki utegnejo vplivati na izbruh nasilja med igralci oziroma gledalci.
 

7. člen

Dajanje informacij

Vsaka izmed pogodbenic pošlje generalnemu sekretarju Evropskega sveta v enem izmed uradnih jezikov Evropskega sveta vse važne informacije v zvezi z zakonskimi in drugimi ukrepi, ki jih sprejema za izvajanje te konvencije, bodisi da gre za nogomet bodisi za kakšen drug šport.
 

8. člen

Stalni komite

1. Za namene iz te konvencije se ustanovi Stalni komite.

2. Vsaka izmed pogodbenic ima lahko enega ali več predstavnikov v Stalnem komiteju in vsaka po en glas.

3. Vsaka država članica Evropskega sveta oziroma katerakoli druga država članica evropske kulturne konvencije, ki ni pogodbenica te konvencije, je lahko zastopana v komiteju kot opazovalka.

4. Stalni komite lahko s soglasnim sklepom povabi katerokoli državo, ki ni članic Evropskega sveta niti pogodbenica konvencije, kot tudi katerokoli zainteresirano športno organizacijo, da ima na enem ali več sestankih komiteja svojega opazovalca.

5. Stalni komite skliče generalni sekretar Evropskega sveta. Prvi sestanek komiteja bo v enem letu po uveljavitvi konvencije. Nato pa se bo komite sestajal najmanj enkrat na leto in pa na zahtevo večine pogodbenic.

6. Večina pogodbenic pomeni kvorum, potreben za sestanek Stalnega komiteja.

7. Stalni komite določi in soglasno sprejema svoj poslovnik v skladu z določbami te konvencije.
 

9. člen

1. Stalni komite mora spremljati uporabo te konvencije. Zlasti naj:

a) obravnava njene določbe in potrebo po njenih spremembah in dopolnitvah;

b) vodi konzultacije z ustreznimi športnimi organizacijami;

c) daje priporočila pogodbenicam v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti za namene iz te konvencije;

d) predlaga ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru te konvencije;

e) daje priporočila Ministrskemu svetu v zvezi z državami, ki niso članice Evropskega sveta, treba pa jih je povabiti, da pristopijo k tej konvenciji;

f) predlaga vsakršne zboljšave učinkovitosti te konvencije.

2. Stalni komite lahko zaradi opravljanja svojih funkcij na lastno pobudo organizira sestanke skupin izvedencev.
 

10. člen

Stalni komite pošlje Ministerskemu komiteju Evropskega sveta po vsakem sestanku poročilo o svojem delu in o delovanju konvencije.
 

11. člen

Spremembe in dopolnitve

1. Spremembe in dopolnitve te konvencije lahko predlaga pogodbenica, Ministrski komite Evropskega sveta ali Stalni komite.

2. Vsak predlog sprememb in dopolnitev pošlje generalni sekretar Evropskega sveta državam članicam Evropskega sveta, drugim, pogodbenicam evropske kulturne konvencije in vsaki državi, ki ni članica, ki pa je pristopila ali je bila povabljena, da pristopi k tej konvenciji v skladu s 14. členom.

3. Vsaka sprememba ali dopolnitev, ki jo predlaga pogodbenica ali Ministrski komite, bo poslana Stalnemu komiteju najmanj dva meseca pred sestankom, na katerem bo obravnavana. Stalni komite daje Ministrskemu komiteju svoje mnenje o predlagani spremembi ali dopolnitvi, in sicer po posvetovanju z ustreznimi športnimi organizacijami, kadar je tako primerno.

4. Ministrski komite obravnava predlagano spremembo ali dopolnitev in vsako mnenje, ki ga pošlje Stalni komite, in lahko sprejme spremembo ali dopolnitev.

5. Ministrski komite mora besedilo vsake spremembe ali dopolnitve, ki jo sprejme v skladu s 4. točko tega člena, poslati pogodbenicam v sprejetje.

6. Vsaka sprememba ali dopolnitev, sprejeta v skladu s 4. točko tega člena, začne veljati prvega dne v mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da sprejmejo spremembo ali dopolnitev.

KONČNE DOLOČBE

12. člen

1. Ta konvencija je odprta za podpis državam članicam Evropskega sveta in drugim pogodbenicam evropske kulturne konvencije, ki so pripravljene prevzeti obveznosti:

a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja oziroma potrditve ali

b) s podpisom, za katerega je obvezna ratifikacija, sprejetja oziroma potrditev, nato pa sledi ratifikacija, sprejetje oziroma potrditev.

2. Ratifikacijske listine, listine o sprejetju oziroma potrditvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Evropskega sveta.
 

13. člen

1. Konvencija začne veljati prvega dne v mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva, ko so tri države članice Evropskega sveta izrazile svojo pripravljenost, da prevzamejo obveznost iz konvencije v skladu z 12. členom.

2. Za vsako podpisnico, ki bo naknadno pripravljena prevzeti obveznosti iz konvencije, začne konvencija veljati prvega dne v mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva podpisa ali deponiranja ratifikacijske listine, listine o sprejetju oziroma potrditvi.
 

14. člen

1. Ko začne ta konvencija veljati, lahko Ministrski komite Evropskega sveta po posvetovanju s pogodbenicami pozove katerokoli državo, ki ni članica Evropskega sveta, da pristopi h konvenciji, in sicer na podlagi sklepa, ki ga sprejme večina iz 20.d člena statuta Evropskega sveta, in na podlagi glasov vseh predstavnikov pogodbenic, ki imajo pravico sodelovati pri delu Ministrskega komiteja.

2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne konvencija veljati prvega dne v mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva deponiranja listine o pristopu pri generalnemu sekretarju Evropskega sveta.
 

15. člen

1. Vsaka država lahko ob podpisu oziroma deponiranju svoje ratifikacijske listine, listine o sprejetju, potrditvi oziroma pristopu navede območje oziroma območja, za katera se bo uporabljala konvencija.

2. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli po tem z izjavo, poslano generalnemu sekretarju Evropskega sveta, razširi uporabo te konvencije na katerokoli drugo območje, navedeno v tej izjavi. Za ta območja začne konvencija veljati prvega dne v mesecu po poteku enomesečnega roka od dneva, ko je generalni sekretar tako izjavo prejel.

3. Vsako izjavo, dano v skladu s prejšnjima točkama, je mogoče za vsako območje, omenjeno v izjavi, umakniti, pri čemer je treba o tem obvestiti generalnega sekretarja. Ta umik začne veljati prvega dne v mesecu po poteku šestmesečnega roka od dneva, ko je generalni sekretar obvestilo prejel.
 

16. člen

1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli odpove to konvencijo, o čemer obvesti generalnega sekretarja Evropskega sveta.

2. Takšna odpoved začne veljati prvega dne v mesecu po poteku šestmesečnega roka od dneva, ko je generalni sekretar prejel obvestilo.
 

17. člen

Generalni sekretar Evropskega sveta obvesti države članice Evropskega sveta, druge pogodbenice evropske kulturne konvencije ter vsako državo, ki je pristopila k tej konvenciji:

a) o vsakem podpisu v skladu z 12. členom;

b) o deponiranju vsake ratifikacijske listine, listine o sprejetju, potrditvi oziroma pristopu v skladu z 12. oziroma 14. členom;

c) o vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s 13. in 14. členom;

d) o vsaki informaciji, poslani v skladu s 7. členom;

e) o vsakem poročilu, sestavljenem v skladu z 10. členom;

f) o vsakem predlogu spremembe oziroma dopolnitve oziroma o vsaki spremembi in dopolnitvi, sprejeti v skladu z 10. členom, ter o datumu, ko začne ta sprememba oziroma dopolnitev veljati:

g) o vsaki izjavi, dani v skladu s 15. členom;

h) o vsakem obvestilu v skladu s 16. členom in o datumu, ko začne odpoved veljati.