Konvencije

144 Konvencija o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni

Države članice Sveta Evrope, podpisnice te konvencije,

upoštevajo, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med članicami z namenom varovati in uresničevati ideale in načela, ki so njihova skupna dediščina, ter pospeševati njihov gospodarski in socialni napredek ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

ponovno potrjujejo svojo zavezanost univerzalni in nedeljivi naravi človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki temeljijo na dostojanstvu vseh ljudi;

upoštevajo 10., 11., 16. in 60. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

upoštevajo, da je prebivanje tujcev na ozemlju držav zdaj stalna značilnost evropskih družb;

upoštevajo, da imajo tuji prebivalci na lokalni ravni v glavnem iste dolžnosti kot državljani;

se zavedajo dejavnega sodelovanja tujih prebivalcev v življenju lokalne skupnosti in pri razvoju njene blaginje ter so prepričane, da je treba izboljšati njihovo vključevanje v lokalno skupnost, še zlasti z izboljšanjem možnosti za njihovo sodelovanje pri lokalnih javnih zadevah,

in so se dogovorile, kot sledi:

I. del

1. člen

1. Vsaka pogodbenica uporablja določbe poglavij A, B in C.

Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da si pridržuje pravico, da ne bo uporabljala določb poglavja B ali C ali obeh.

2. Vsaka pogodbenica, ki je izjavila, da bo uporabljala samo eno ali dve poglavji, lahko kadar koli pozneje uradno obvesti generalnega sekretarja, da se strinja, da bo uporabljala določbe poglavja ali poglavij, ki jih ni sprejela ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. člen

Za namene te konvencije izraz »tuji prebivalci« pomeni osebe, ki niso državljani države in zakonito prebivajo na njenem ozemlju.

Poglavje A - Svoboda izražanja, zbiranja in združevanja

3. člen

Vsaka pogodbenica se v skladu z določbami 9. člena zavezuje, da bo tujim prebivalcem pod istimi pogoji kot svojim državljanom zagotovila:

a) pravico do svobodnega izražanja; ta pravica obsega svobodno izražanje mnenj in prejemanje ter sporočanje informacij in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje, da bi države od podjetij za radiodifuzijo, televizijo in kinematografijo zahtevale pridobitev licenc;

b) pravico do svobodnega mirnega zbiranja in svobodnega združevanja z drugimi, vključno s pravico do ustanavljanja sindikatov za zaščito njihovih interesov in vključevanja vanje. Pravica do svobodnega združevanja še zlasti vključuje pravico tujih prebivalcev do oblikovanja njihovih lokalnih društev zaradi vzajemne pomoči, ohranjanja in izražanja kulturne identitete ali obrambe njihovih interesov glede zadev, ki so v pristojnosti lokalne oblasti, ter pravico pridružiti se kateremu koli društvu.

4. člen

Vsaka pogodbenica si prizadeva, da bo zagotovljeno ustrezno vključevanje tujih prebivalcev v javne raziskave, postopke načrtovanja in druga posvetovanja o lokalnih zadevah.

Poglavje B - Posvetovalna telesa za zastopanje tujih prebivalcev na lokalni ravni

5. člen

1. Vsaka pogodbenica se v skladu z določbami prvega odstavka 9. člena zavezuje, da bo:

a) zagotovila, da ne bo pravnih ali drugih ovir, ki bi lokalnim oblastem, na območju katerih je precejšnje število tujih prebivalcev, preprečevale, da bi ustanovile posvetovalna telesa ali poskrbele za druge primerne institucionalne oblike, ki naj:

    i) ustvarjajo povezavo med njimi in temi prebivalci,

    ii) bodo forum za razpravo in izražanje mnenj, želja in zaskrbljenosti tujih prebivalcev glede zadev, ki jih v   lokalnem javnem življenju še posebej zadevajo, vključno z dejavnostmi in pristojnostmi ustrezne lokalne oblasti, in

    iii) spodbujajo njihovo splošno vključevanje v življenje skupnosti;

b) spodbujala lokalne oblasti, na območju katerih je precejšnje število tujih prebivalcev, da bodo ustanovile taka posvetovalna telesa ali poskrbele za druge primerne institucionalne oblike za zastopanje tujih prebivalcev, in lokalnim oblastem pri tem pomagala.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko predstavnike tujih prebivalcev, ki sodelujejo v posvetovalnih telesih ali drugih institucionalnih oblikah iz prvega odstavka, izvolijo tuji prebivalci na območju lokalne oblasti ali pa jih imenujejo posamezna društva tujih prebivalcev.

Poglavje C - Pravica voliti na volitvah lokalnih oblasti

6. člen

1. Vsaka pogodbenica se v skladu z določbami prvega odstavka 9. člena zavezuje, da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi.

2. Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da namerava omejiti uporabo prvega odstavka samo na pravico voliti.

7. člen

Vsaka pogodbenica lahko enostransko ali z dvostranskim ali večstranskim sporazumom določi, da je zahteva o prebivanju iz 6. člena izpolnjena že s krajšim obdobjem prebivanja.

II. del

8. člen

Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da so tujim prebivalcem na voljo informacije o njihovih pravicah in dolžnostih v zvezi z lokalnim javnim življenjem.

9. člen

1.   V vojni ali ob drugi splošni nevarnosti, ki ogroža življenje ljudi, je mogoče pravice, dane tujim prebivalcem v I. delu, nadalje omejiti do tiste mere, kot je to potrebno zaradi nujnosti razmer, pod pogojem, da te omejitve niso v neskladju z drugimi obveznostmi pogodbenice po mednarodnem pravu.

2.   Ker pravica iz točke a) 3. člena prinaša tudi dolžnosti in odgovornosti, zanjo lahko veljajo formalnosti, pogoji, omejitve ali kazni, kot jih predpisuje zakon in ki so v demokratični družbi v interesu državne varnosti, ozemeljske celovitosti ali javne varnosti nujne za preprečevanje neredov ali kriminala, varovanje zdravja in morale, zaščito dobrega imena ali pravic drugih, preprečevanje razkritja zaupno pridobljenih informacij ali za vzdrževanje oblasti in nepristranskosti sodstva.

3. Pri pravici iz točke b) 3 člena se ne smejo uvesti nikakršne omejitve, razen tistih, ki jih predpisuje zakon in so v demokratični družbi v interesu državne varnosti, ozemeljske celovitosti ali javne varnosti nujne za preprečevanje neredov ali kriminala, varovanje zdravja in morale ali za zaščito pravic in svoboščin drugih.

4. O vsakem ukrepu, sprejetem v skladu s tem členom, je treba uradno obvestiti generalnega sekretarja Sveta Evrope, ta pa obvesti druge pogodbenice. Isti postopek se uporablja ob preklicu teh ukrepov.

5. Nič v tej konvenciji se ne sme razumeti kot omejevanje ali kratenje katerih koli pravic, ki so lahko zagotovljene z zakoni katere koli pogodbenice ali s katero koli drugo pogodbo, katere pogodbenica je.

10. člen

Vsaka pogodbenica obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope o vsaki zakonski določbi ali drugem ukrepu, ki ga sprejmejo pristojni organi na njenem ozemlju in se nanaša na njeno ravnanje pod pogoji te konvencije.

III. del

11. člen

Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope. Treba jo je ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

12. člen

1. Ta konvencija začne veljati prvi dan v mesecu po treh mesecih od datuma, ko štiri države članice Sveta Evrope izrazijo soglasje, da jih ta konvencija zavezuje v skladu z določbami 11. člena.

2. Za vsako državo članico, ki pozneje izrazi soglasje, da jo konvencija zavezuje, ta začne veljati prvi dan meseca po treh mesecih od datuma deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

13. člen

1. Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope povabi katero koli državo, ki ni članica Sveta Evrope, da pristopi k tej konvenciji z odločitvijo, ki jo sprejme večina, kot je to določeno v členu 20 d Statuta Sveta Evrope, in s soglasno sprejetim sklepom predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico sodelovati v odboru.

2. Za državo, ki pristopi h konvenciji, ta začne veljati prvi dan meseca po treh mesecih od datuma deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

14. člen

Zaveze, ki jih pogodbenice konvencije izrazijo pozneje v skladu z drugim odstavkom 1. člena, se štejejo za sestavni del ratifikacije, sprejetja, odobritve ali pristopa pogodbenice, ki o tem uradno obvešča, in prav tako začnejo veljati prvi dan meseca po treh mesecih od datuma, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.

15. člen

Določbe te konvencije se uporabljajo za vse vrste lokalnih oblasti, ki obstajajo na ozemlju vsake pogodbenice. Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka država pogodbenica določi vrste ozemeljskih oblasti, na katere namerava omejiti obseg uporabe te konvencije ali jih namerava iz obsega uporabe izključiti.

16. člen

1.   Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi  ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, na katerih se konvencija uporablja.

2.   Vsaka država lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, določeno v izjavi. Za to ozemlje začne konvencija veljati pri dan meseca po treh mesecih od datuma, ko generalni sekretar prejme tako izjavo.

3. Vsako izjavo, dano v skladu s prejšnjima odstavkoma, je mogoče glede katerega koli ozemlja, navedenega v izjavi, umakniti z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja. Umik začne veljati pri dan meseca po treh mesecih od datuma, ko generalni sekretar prejme tako uradno obvestilo.

17. člen

Glede določb te konvencije niso mogoči drugi pridržki, razen tistih, ki so omenjeni v prvem odstavku 1. člena.

18. člen

1.   Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2.   Taka odpoved začne veljati prvi dan meseca po šestih mesecih od datuma, ko generalni sekretar prejme tako uradno obvestilo.

19. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta in vsako drugo državo, ki je pristopila h konvenciji, o:

a) vsakem podpisu;

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

c) vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu z 12., 13. in 16. členom;

d) vsakem uradnem obvestilu, ki ga je prejel glede uporabe določb drugega odstavka 1.člena;

e) vsakem uradnem obvestilu, ki ga je prejel glede uporabe določb četrtega odstavka 9.člena;

f) vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu, ki se nanaša na to konvencijo.

Da bi to potrdili, so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Strasbourgu 5. februarja 1992 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, shranjenem v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjen izvod vsaki državi članici Sveta Evrope in vsaki državi, ki je povabljena, da pristopi k tej konvenciji.