Konvencije

156 Sporazum o nezakonitem prometu po morju, ki uveljavlja 17. člen konvencije Združenih narodov o prepovedi nezakonitega prometa z narkotiki in psihotropskimi snovmi

Države članice Sveta Evrope, ki so izrazile svoje soglasje, da jih zavezuje Konvencija Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi, sprejeta na Dunaju 20. decembra 1988, v nadaljevanju "Dunajska konvencija", so se

glede na to, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med članicami,

prepričane, da je treba izvajati skupno kazensko politiko, katere cilj je varstvo družbe,

glede na to, da je za boj proti hudim kaznivim dejanjem, ki vedno bolj postajajo mednarodni problem, potrebno tesno mednarodno sodelovanje,

v želji, da bi kar najbolj poglobile sodelovanje pri zatiranju nedovoljenega prometa z mamili in psihotropnimi snovmi po morju v skladu z mednarodnim pravom morja in pri tem upoštevale pravico do svobodne plovbe,

in ker menijo, da je treba dopolniti 17. člen Dunajske konvencije z regionalnim sporazumom, da bi lahko izvajali določbe tega člena in povečali njegovo učinkovitost,

dogovorile, kot sledi:

1. poglavje –Opredelitev pojmov

1. člen
Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

a) "država, ki ukrepa"

pomeni državo pogodbenico, ki je zaprosila ali namerava zaprositi drugo pogodbenico za pooblastilo, da v skladu s tem sporazumom ukrepa v zvezi z ladjo, ki pluje pod zastavo te druge pogodbenice ali ima njene registrske oznake;

b) "preferenčna jurisdikcija"

pomeni pravico prednostnega izvajanja jurisdikcije ob izključitvi izvajanja jurisdikcije druge države za določeno kaznivo dejanje, glede na to, da imata država, pod katere zastavo plovilo pluje, in druga država sočasno jurisdikcijo nad tem kaznivim dejanjem;

c) "določeno kaznivo dejanje"

pomeni vsako tako kaznivo dejanje, kot je opisano v prvem odstavku 3. člena Dunajske konvencije;

d) "plovilo"

pomeni ladjo ali vsako drugo plovilo, plovilo na zračni blazini in plovila, ki lahko plujejo pod morsko površino.

2. poglavje –Mednarodno sodelovanje

1. razdelek – Splošne določbe

2. člen
Splošna načela

1. Pogodbenice čim bolj sodelujejo, da bi zatrle nedovoljeni promet z mamili in psihotropnimi snovmi po morju, in to v skladu z mednarodnim pravom morja.

2.Pri izvajanju tega sporazuma si pogodbenice prizadevajo zagotoviti, da bodo čim učinkoviteje izvajale ukrepe za boj proti nedovoljenemu prometu z mamili in psihotropnimi snovmi po morju.

3. Pri vsakem ukrepanju na podlagi tega sporazuma je treba upoštevati, da se ne sme posegati v pravice in obveznosti ter v uresničevanje jurisdikcije obalnih držav ali nanje vplivati, in to v skladu z mednarodnim pravom morja.

4. Nič v tem sporazumu se ne sme razlagati tako, kot da krši načelo ne bis in idem, kot se uporablja v notranjem pravu.

5. Pogodbenice se zavedajo vrednosti zbiranja in izmenjave informacij o plovilih, tovoru in drugih dejstvih, kadar koli menijo, da bi taka izmenjava koristila drugi pogodbenici pri zatiranju nedovoljenega prometa z mamili in psihotropnimi snovmi po morju.

6. Ta sporazum z ničimer ne vpliva na imuniteto vojnih ladij in drugih državnih plovil, ki plujejo za negospodarske namene.
 

3. člen
Jurisdikcija

1.Vsaka pogodbenica ukrene vse potrebno, da zagotovi svojo jurisdikcijo za tista določena kazniva dejanja, ki so storjena na plovilu, ki pluje pod njeno zastavo.

2.Za uporabo tega sporazuma vsaka pogodbenica ukrene vse potrebno, da zagotovi svojo jurisdikcijo za tista določena kazniva dejanja, storjena na plovilu, ki pluje pod zastavo druge pogodbenice tega sporazuma, ima njene registrske oznake ali kake druge oznake pripadnosti tej državi. Taka jurisdikcija se izvaja samo v skladu s tem sporazumom.

3. Za uporabo tega sporazuma vsaka pogodbenica ukrene vse potrebno, da zagotovi svojo jurisdikcijo za tista določena kazniva dejanja, ki so bila storjena na plovilu, ki nima države zastave, ali na plovilu, ki je enako plovilu brez državne pripadnostipo mednarodnem pravu.

4. Država, pod katere zastavo pluje plovilo, ima preferenčno jurisdikcijo za vsako določeno kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno na njenem plovilu.

5. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, obvesti druge pogodbenice o merilih, ki jih namerava uporabiti pri izvajanju svoje jurisdikcije, zagotovljene po drugem odstavku tega člena.

6. Država, ki nima v uporabi vojnih ladij, vojaških zrakoplovov ali drugih državnih ladij ali zrakoplovov, ki plujejo za negospodarske namene, kar bi ji omogočilo, da bi lahko država, ki ukrepa, po tem sporazumu ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da ne bo uporabljala drugega in tretjega odstavka tega člena. Država, ki je dala tako izjavo, jo mora umakniti, ko ni več okoliščin, ki bi upravičevale tak pridržek.
 

4. člen
Pomoč državi, pod katere zastavo pluje plovilo

1. Pogodbenica, ki utemeljeno sumi, da je plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, vpleteno v določeno kaznivo dejanje ali uporabljeno zanj, lahko druge pogodbenice zaprosi za pomoč pri preprečevanju uporabe plovila za ta namen. Zaprošene pogodbenice pomagajo s sredstvi, ki jih imajo na voljo.

2. Hkrati z zaprosilom lahko država, pod katere zastavo pluje plovilo, med drugim pooblasti zaprošeno pogodbenico, da izvaja nekatera ali vsa dejanja, določena v tem sporazumu, ob upoštevanju morebitnih pogojev ali omejitev.

3. Ko zaprošena država privoli, da bo ukrepala po pooblastilu, ki ga je v skladu z drugim odstavkom dobila od države,pod katere zastavo pluje plovilo, veljajo, če je to ustrezno in ni drugače določeno, za zaprošeno državo in za državo prosilko določbe tega sporazuma glede pravic in obveznosti države, ki ukrepa, in države, pod katere zastavo pluje plovilo.
 

5. člen
Ladje brez državne pripadnosti

1. Pogodbenica, ki utemeljeno sumi, da je plovilo brez državne pripadnosti ali plovilo, ki je po mednarodnem pravu enako plovilu brez državne pripadnosti, vpleteno v določeno kaznivo dejanje ali uporabljeno zanj, obvesti tiste pogodbenice, ki se zdijo najbolj prizadete, in lahko zaprosi vsako tako pogodbenico za pomoč pri preprečevanju uporabe plovila v ta namen. Zaprošena pogodbenica pomaga s sredstvi, ki jih ima na voljo.

2. Kadar ukrepa pogodbenica, ki je prejela informacije po prvem odstavku, sama določi, katera dejanja so primerna, in izvaja svojo jurisdikcijo nad vsemi določenimi kaznivimi dejanji, ki jih je morda kdor koli storil na plovilu.

3. Pogodbenica, ki ukrepa po tem členu, čim prej obvesti pogodbenico, ki jo je obvestila ali prosila za pomoč, o izidih vseh ukrepov v zvezi s plovilom in osebami na njem.

2. razdelek – Pooblastitveni postopki

6. člen
Osnovna pravila za pooblastitev

Kadar država, ki ukrepa, utemeljeno sumi, da je plovilo, ki pluje pod zastavo druge pogodbenice, ali ima njene registrske oznake ali druge oznake državne pripadnosti plovila, vpleteno v določeno kaznivo dejanje ali uporabljeno zanj, lahko država, ki ukrepa, zaprosi državo, pod katere zastavo pluje plovilo, za pooblastilo, da plovilo ustavi in vanj vstopi zunaj teritorialnega morja katere koli pogodbenice in opravi nekatera ali vsa druga dejanja, določena v tem sporazumu. Nobeno tako dejanje pa se ne sme opraviti samo na podlagi tega sporazuma brez pooblastila države, pod katere zastavo pluje plovilo.
 

7. člen
Odločitev o zaprosilu za pooblastitev

Država, pod katere zastavo pluje plovilo, takoj potrdi prejem zaprosila za pooblastitev po 6. členu in sporoči svojo odločitev čim prej, če je le izvedljivo v štirih urah od prejema zaprosila.
 

8. člen
Pogoji

1. Če država, pod katere zastavo pluje plovilo, ugodi zaprosilu, je lahko pooblastilo dano pod pogoji ali z omejitvami. Taki pogoji ali omejitve lahko zlasti določajo, da mora biti, preden država, ki ukrepa, stori katera koli navedena dejanja, dano izrecno pooblastilo države, pod katere zastavo pluje plovilo.

2. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da pogojuje svoje delovanje kot država, ki ukrepa, s tem da imajo njeni državljani, ki so bili predani državi, pod katere zastavo pluje plovilo, v skladu s 15. členom in tam tudi obsojeni za določeno kaznivo dejanje, možnost, da so za prestajanje kazni premeščeni v državo, ki ukrepa.

3. razdelek – Pravila za ukrepanje

9. člen
Ukrepi po pooblastilu

1. Potem ko je dobila pooblastilo od države, pod katere zastavo pluje plovilo, in ob upoštevanju morebitnih pogojev ali omejitev v skladu s prvim odstavkom 8. člena, lahko država, ki ukrepa, opravi ta dejanja:

i) a) ustavitev plovila in vstop vanj;
b) vzpostavitev učinkovitega nadzora nad plovilom in osebami na njem;
c) ukrepanje po pododstavku ii) tega člena, kot je potrebno, da se ugotovi, ali je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje, in da se zavarujejo dokazi o tem;
d) zahtevo, da se plovilo in osebe na njem odpeljejo na ozemlje države, ki ukrepa, in zadržanje plovila na tem ozemlju, da se opravijo nadaljnja preiskovalna dejanja;

ii) in po vzpostavitvi učinkovitega nadzora nad plovilom:

a) preiskavo plovila, vsake osebe na njem in vsega v njem, vključno s tovorom;
b) odprtje ali zahtevo, da se odprejo vsi zabojniki, in pregled ali jemanje vzorcev vsega na plovilu;
c) zahtevo, da vsak na plovilu da informacije o sebi ali čemer koli na plovilu;
d) zahtevo, da se predložijo dokumenti, knjige ali zapisi o ladji ali osebah in predmetih na njej, in izdelava fotografij ali kopij vsega, za kar lahko pristojni organi zahtevajo, da se predloži;
e) zaseg, zavarovanje in varstvo vseh dokazov ali stvari, ki so bile odkrite na plovilu.

2. Noben ukrep iz prvega odstavka tega člena ne posega v pravico, ki jo imajo osumljenci po pravu države, ki ukrepa, da se sami kazensko ne obremenijo.
 

10. člen
Prisilni ukrepi

1. Kadar ima država, ki ukrepa, na podlagi dejanj iz 9. člena dokaz, da je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje, ki bi po njenih zakonih zadoščal za odvzem prostosti prizadetim osebam ali za zadržanje plovila ali za oboje, lahko tako ukrepa.

2. Država, ki ukrepa, takoj obvesti državo, pod katere zastavo pluje plovilo, o ukrepih iz prvegaodstavka, ki jih je izvedla.

3. Plovilo se ne sme zadrži dlje, kot je nujno potrebno za dokončanje preiskovalnih dejanj za določena kazniva dejanja. Kadar gre za utemeljen sum, da so lastniki plovila neposredno vpleteni v določeno kaznivo dejanje, se lahko plovilo in tovor zadržita še po končani preiskavi. Osebe, ki niso osumljene določenega kaznivega dejanja, se izpustijo, predmeti, ki niso potrebni kot dokaz, pa se vrnejo.

4. Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka se lahko država, ki ukrepa, in država, pod katere zastavo pluje plovilo, sporazumeta s tretjo državo pogodbenico tega sporazuma, da se plovilo odpelje na ozemlje te tretje države, in ko je plovilo na tem ozemlju, se ta tretja država za namene tega sporazuma obravnava kot država, ki ukrepa.

11. člen
Izvedba ukrepov

1. Za ukrepe iz 9. in 10. člena se uporablja pravo države, ki ukrepa.

2. Ukrepe iz točk a), b) in d) prvega odstavka 9. člena izvajajo samo vojne ladje ali vojaški zrakoplovi ali druge ladje ali zrakoplovi, ki so jasno označeni in prepoznavni, da opravljajo naloge za državo in so za to pooblaščeni.

3. a) Uradna oseba države, ki ukrepa, se ne sme kazensko preganjati v državi, pod katere zastavo pluje plovilo, za nobeno dejanje,ki ga je opravila med izvajanjem svojih nalog. V takem primeru je uradna oseba kazensko odgovorna v državi, ki ukrepa, kot da bi bili znaki kaznivega dejanja izpolnjeni pod jurisdikcijo te države.
b) Pri postopkih, ki so bili sproženi v državi, pod katere zastavo pluje plovilo, se kazniva dejanja, storjena proti uradni osebi države, ki ukrepa, v zvezi z dejanji, izvedenimi po 9. in 10. členu, obravnavajo, kot da bi bila storjena proti uradni osebi države, pod katere zastavo pluje plovilo.

4. Poveljnik plovila, v katero se je vstopilo v skladu s tem sporazumom, ima pravico, da se poveže z organi države, pod katere zastavo pluje, kakor tudi z lastniki ali upravljavci plovila, in jih obvesti, da je bilo plovilo ustavljeno. Vendar pa organi države, ki ukrepa, lahko preprečijo ali časovno odložijo vse stike z lastniki ali upravljavci plovila, če utemeljeno domnevajo, da bi taki stiki lahko ovirali preiskovalna dejanja za določeno kaznivo dejanje.
 

12. člen
Delovni varovalni ukrepi

1. Pri izvajanju tega sporazuma pogodbenice ustrezno poskrbijo, da nista ogroženi varnost življenja na morju ter varnost plovila in tovora in da niso oškodovani gospodarski in pravni interesi. Zlasti upoštevajo:

a) nevarnosti v zvezi z vstopanjem v plovilo na morju in razmislijo, ali ne bi bilo to varneje storiti ob
prvem postanku plovila v pristanišču;
b) da je treba čim manj posegati v zakonite gospodarske dejavnosti plovila;
c) da se je treba izogniti nepotrebnemu zadržanju plovila ali zavlačevanju plovbe;
d) da je treba omejiti uporabo sile na najmanjšo potrebno za zagotovitev skladnosti z navodili države,
ki ukrepa.

2. O uporabi strelnega orožja proti plovilu ali na plovilu je treba čim prej poročati državi, pod katere zastavo pluje plovilo.

3. O smrti ali poškodbi katere koli osebe na plovilu je treba čim prej poročati državi, pod katere zastavo pluje plovilo. Organi države, ki ukrepa, tesno sodelujejo z organi države, pod katere zastavo pluje plovilo, pri vsaki preiskavi o smrti ali poškodbi, ki jo opravi država, pod katere zastavo pluje plovilo.

4. razdelek –Pravila o izvajanju jurisdikcije

13. člen
Dokazi za kazniva dejanja

1. Da bi omogočili državi, pod katere zastavo pluje plovilo, odločitev o tem, ali bo uporabila preferenčno jurisdikcijo v skladu z določbami 14. člena, država, ki ukrepa, takoj pošlje državi, pod katere zastavo pluje plovilo, kratek popis dokazov za kazniva dejanja, ki jih je odkrila pri izvajanju ukrepov iz 9. člena. Država, pod katere zastavo pluje plovilo, takoj potrdi prejem.

2. Če država, ki ukrepa, odkrije dokaze, zaradi katerih domneva, da bi lahko bila storjena kazniva dejanja, ki niso zajeta v tem sporazumu, ali da so na plovilu osumljenci, ki niso vpleteni v po tem sporazumu določena kazniva dejanja, obvesti državo, pod katere zastavo pluje plovilo. Kadar je to primerno, se pogodbenici posvetujeta.

3. Določbe tega sporazuma je treba razumeti tako, kot da dovoljujejo državi, ki ukrepa, da uporabi tudi druge ukrepe, razen tistih, namenjenih za preiskavo in pregon določenih kaznivih dejanj, vključno s pridržanjem oseb, samo kadar:

a) država, pod katere zastavo pluje plovilo, v to izrecno privoli, ali
b) so taki ukrepi namenjeni za preiskavo in pregon kaznivega dejanja, storjenega po tem, ko
je bila oseba odpeljana na ozemlje države, ki ukrepa.
 

14. člen
Izvajanje preferenčne jurisdikcije

1. Ko država, pod katere zastavo pluje plovilo, želi izvajati svojo preferenčno jurisdikcijo, to stori v skladu z določbami tega člena.

2. O tem čim prej in najkasneje v 14 dneh od dneva, ko je prejela kratek popis dokazov na podlagi 13. člena, obvesti državo, ki ukrepa. Če država, pod katere zastavo pluje plovilo, tega ne stori, se šteje, da se je odpovedala izvajanju svoje preferenčne jurisdikcije.

3. Kadar je država, pod katere zastavo pluje plovilo, obvestila državo, ki ukrepa, da izvaja svojo preferenčno jurisdikcijo, pristojnost države, ki ukrepa, začasno preneha, razen za predajo oseb, plovil, tovora in dokazov v skladu s tem sporazumom.

4. Država, pod katere zastavo pluje plovilo, takoj predloži primer svojim pristojnim organom v pregon.

5. Ukrepi države, ki ukrepa, proti plovilu in osebam na njej, se lahko štejejo, kot da so del postopka države, pod katere zastavo pluje plovilo. '
 

15. člen
Predaja plovil, tovora, oseb in dokazov

1. Kadar je država, pod katere zastavo pluje plovilo, obvestila državo, ki ukrepa, da namerava izvajati svojo preferenčno jurisdikcijo, in če država, pod katere zastavo pluje plovilo, tako zahteva, se prijete osebe ter plovilo, tovor in dokazi, ki so bili zaseženi, predajo tej državi v skladu z določbami tega sporazuma.

2. Zahteva za predajo prijete osebe mora biti za vsako osebo utemeljena z izvirnikom ali overjeno kopijo naloga za prijetje ali drugim ukazom z enakim učinkom, ki ga je izdal pravosodni organ v skladu z zakonsko predpisanim postopkom države, pod katere zastavo pluje plovilo.

3. Pogodbenici si bosta zelo prizadevali, da se osebe, plovila, tovor in dokazi predajo čim hitreje.

4. Nič v tem sporazumu se ne sme razlagati, kot da se pridržani osebi krati pravica, ki ji pripada po pravu države, ki ukrepa, da sodišče te države preveri zakonitost njenega pridržanja v skladu s postopki po njenem notranjem pravu.

5. Država, pod katere zastavo pluje plovilo, lahko namesto zahteve za predajo pridržanih oseb ali plovila zahteva njihovo takojšnjo izpustitev. V tem primeru država, ki ukrepa, osebe ali plovilo takoj izpusti.
 

16. člen
Smrtna kazen

Če se kaznivo dejanje, za katero država, pod katere zastavo pluje plovilo, odloči, da bo izvajala svojo preferenčno jurisdikcijo v skladu s 14. členom, po pravu te države lahko kaznuje s smrtjo, po pravu države, ki ukrepa, pa za to kaznivo dejanje ni predvidena smrtna kazen oziroma se ta praviloma ne izvaja, se predaja osebe lahko odkloni, razen če država, pod katere zastavo pluje plovilo, da taka zagotovila, kot so po mnenju države, ki ukrepa, zadostna, da smrtna kazen ne bo izvršena.

5. razdelek – Pravila postopka in druga splošna pravila

17. člen
Pristojni organi

1. Vsaka pogodbenica določi organ, ki bo odgovoren za pošiljanje zaprosil in odgovorov nanje po 6. in 7. členu tega sporazuma. Če je to izvedljivo, vsaka pogodbenica poskrbi, da je temu organu omogočeno, da prošnjo prejme in nanjo odgovori kadar koli podnevi ali ponoči.

2. Poleg tega pogodbenice določijo osrednji organ, ki je odgovoren za uradno obveščanje o izvajanju preferenčne jurisdikcije po 14. členu in za vsa druga sporočila ali uradna obvestila po tem sporazumu.

3. Vsaka pogodbenica ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči imena in naslove organov, ki jih je določila po tem členu, kakor tudi vse druge podatke, ki bi olajšali sporazumevanje po tem sporazumu. Vse kasnejše spremembe imen, naslovov ali kakršne koli druge pomembne informacije o teh organih je prav tako treba sporočiti generalnemu sekretarju.
 

18. člen
Sporazumevanje med imenovanimi organi

1. Organi, določeni po 17. členu, se neposredno sporazumevajo.

2. Kadar je neposredno sporazumevanje težko izvedljivo, se pogodbenice lahko dogovorijo, da uporabijo komunikacijske poti Interpola ali Sveta za carinsko sodelovanje.
 

19. člen
Oblika zaprosila in jeziki

l. Vsa sporočila po 4. do 16. členu morajo biti pisna. Lahko se uporabijo sodobna komunikacijska sredstva, kot je faks.

2. Ob upoštevanju določb iz tretjega odstavka tega člena se ne smejo zahtevati prevodi zaprosil, drugih sporočil in priložena dokumentacija.

3. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu da generalnemu sekretarju Sveta Evrope izjavo, da si pridržuje pravico zahtevati, da so njej poslana zaprosila, druga sporočila in priložena dokumentacija napisani v jeziku te pogodbenice ali v enem od uradnih jezikov Sveta Evrope ali pa v enem od teh jezikov, ki ga sama določi, oziroma da jim je priložen tak prevod. Ob tej priložnosti lahko izjavi, da je pripravljena sprejeti prevode v kateri koli drug jezik, ki ga lahko navede. Druge pogodbenice lahko uporabijo pravilo vzajemnosti.
 

20. člen
Overitev

Dokumentov, ki se pošiljajo v zvezi z uporabo tega sporazuma, ni treba overiti.
 

21. člen
Vsebina zaprosila

V zaprosilu po 6. členu morajo biti navedeni:

a) organ, ki pošilja zaprosilo, in organ, ki izvaja preiskovalna dejanja ali postopke;
b) podrobni podatki o plovilu, ki naj po možnosti vključujejo ime in opis plovila, registrske oznake ali druge znake državne pripadnosti, kakor tudi navedbo, kje je plovilo, skupaj s prošnjo za potrditev zaprošene pogodbenice, da ima plovilo njeno državno pripadnost;
c) podrobnosti o domnevnih kaznivih dejanjih skupaj z razlogi za tak sum;
d) predlagani ukrep in zagotovilo, da bi se enako ukrepalo tudi, če bi plovilo plulo pod zastavo države, ki ukrepa.
 

22. člen
Informacije za lastnike in poveljnike plovil

Vsaka pogodbenica s primernimi ukrepi poskrbi, da so lastniki in poveljniki plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, obveščeni, da lahko države pogodbenice tega sporazuma dobijo dovoljenje, da vstopijo v plovila zunaj teritorialnega morja katere koli pogodbenice, in sicer za namene, ki so določeni v tem sporazumu, in da jih obvesti zlasti o obveznosti, da se ravnajo po navodilih tistih, ki vstopijo v plovilo v imenu države, ki ukrepa po pooblastilu.
 

23. člen
Omejitev uporabe

Država, pod katere zastavo pluje plovilo, lahko da pooblastilo iz 6. člena pod pogojem, da organi države, ki ukrepa, brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali sporočali pridobljenih informacij ali dokazov v zvezi s preiskovalnimi dejanji ali postopki, razen tistih, ki se nanašajo na določena kazniva dejanja.
 

24. člen
Zaupnost

Če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli njihovega notranjega prava, prizadete pogodbenice obravnavajo kot zaupne vse dokaze in informacije, ki jim jih priskrbi druga pogodbenica v skladu s tem sporazumom, razen če je njihovo razkritje potrebno za uporabo tega sporazuma ali za preiskovalna dejanja ali postopke.

6. razdelek – Stroški in odškodnina

25. člen
Stroški

1. Če se prizadete pogodbenice ne dogovorijo drugače, država, ki ukrepa, krije stroške izvajanja vseh ukrepov po 9. in 10. členu, stroške ukrepanja po 4. in 5. členu pa praviloma krije pogodbenica, ki pomaga.

2. Kadar država, pod katere zastavo pluje plovilo, izvaja svojo preferenčno jurisdikcijo v skladu s 14. členom, krije tudi stroške za vrnitev plovila in prevoz osumljenih oseb in dokazov. -
 

26. člen
Odškodnina

1. Če zaradi malomarnosti ali druge nepravilnosti, ki jo je mogoče pripisati državi, ki ukrepa, fizična ali pravna oseba utrpi izgubo, škodo ali poškodbo med ukrepanjem po 9. in 10. členu, je ta država odgovorna za plačilo odškodnine.

2. Če se ukrepi izvajajo na način, ki po določilih tega sporazuma ni upravičen, je država, ki ukrepa, odgovorna za plačilo odškodnine za vsako posledično izgubo, škodo ali poškodbo. Država, ki ukrepa, je odgovorna tudi za plačilo odškodnine za povzročeno izgubo, škodo ali poškodbo, če se izkaže, da je bil sum neutemeljen in če ustavljeno plovilo, upravljavec ali posadka niso storili ničesar, s čimer bi bil tak sum upravičen.

3. Za vsako škodo, ki je posledica izvajanja ukrepov iz 4. člena, je odgovorna država prosilka, ki pa lahko zahteva odškodnino od zaprošene države, če je škoda nastala kot posledica malomarnosti ali druge nepravilnosti, ki jo je mogoče pripisati tej državi.

razdelek – Končne določbe

27. člen
Podpis in začetek veljavnosti

1. Ta sporazum je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, ki so že izrazile soglasje, da jih zavezuje Dunajska konvencija. Svojo zavezanost po tem sporazumu pa lahko izrazijo s:

a) podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
b) podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.

2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3. Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca po preteku treh mesecev od dneva, ko so tri države pogodbenice Sveta Evrope izrazile svoje soglasje, da jih sporazum zavezuje v skladu z določbami prvega odstavka.

4. Za državo podpisnico, ki kasneje izrazi soglasje, da jo sporazum zavezuje, začne ta veljati prvi dan po preteku treh mesecev od dneva, ko je ta država soglašala, da jo sporazum zavezuje v skladu z določbami prvega odstavka.
 

28. člen
Pristop

l. Po začetku veljavnosti sporazuma lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetu z državami pogodbenicami s sklepom, ki ga sprejme večina, kot jo določa odstavek d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, in s soglasjem vseh predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico sodelovati v odboru, povabi katero koli državo, ki ni članica Sveta, je pa soglašala, da jo zavezuje Dunajska konvencija, da pristopi k temu sporazumu.

2. Za državo, ki pristopi, začne sporazum veljati prvi dan meseca po preteku treh mesecev od dneva deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
 

29. člen
Ozemlje uporabe

1. Vsaka država lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, na katera se nanaša njeno soglasje, da jo zavezuje ta sporazum.

2. Vsaka država lahko kadar koli kasneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja, razširi svoje soglasje, da jo zavezuje ta sporazum za vsako drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za to ozemlje začne sporazum veljati prvi dan meseca po preteku treh mesecev od dneva, ko je generalni sekretar prejel izjavo.

3. Za vsako ozemlje, navedeno v izjavi iz prvega in drugega odstavka tega člena, se določijo pristojni organi v skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena.

4. Vsaka izjava iz prejšnjih odstavkov se lahko za vsako ozemlje, ki je navedeno v njej, umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja. Umik začne veljati prvi dan meseca po preteku treh mesecev od dneva, ko je generalni sekretar prejel tako uradno obvestilo.
 

30. člen
Razmerje do drugih konvencij in sporazumov

1. Ta sporazum ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Dunajske konvencije ali iz katerih koli drugih mednarodnih konvencij o posebnih vprašanjih.

2. Pogodbenice tega sporazuma lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume o zadevah, ki jih ureja ta sporazum zaradi dopolnjevanja ali utrjevanja njegovih določb ali lažje uporabe načel iz tega sporazuma in iz 17. člena Dunajske konvencije.

3. Če je že sklenjen sporazum ali mednarodna pogodba o tematiki, ki jo ureja ta sporazum, med dvema ali več pogodbenicami ali so če pogodbenice kako drugače vzpostavile svoje odnose glede te tematike, se lahko dogovorijo, da uporabljajo ta sporazum ali mednarodno pogodbo ali da svoje odnose urejajo drugače in ne po tem sporazumu, če to omogoča lažje mednarodno sodelovanje.
 

31. člen
Pridržki

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da bo uporabila možnost enega ali več pridržkov, predvidenih v šestem odstavku 3. člena, tretjem odstavku 19. člena in petem odstavku 34. člena. Noben drug pridržek ni dopusten.

2. Vsaka država, ki je izrazila pridržek na podlagi prejšnjega odstavka, ga lahko v celoti ali delno umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati z dnem, ko je generalni sekretar prejel tako uradno obvestilo.

3. Pogodbenica, ki je dala pridržek glede določbe tega sporazuma, ne sme zahtevati, da to določbo uporablja druga pogodbenica. Če pa je njen pridržek delen ali pogojen, lahko zahteva uporabo te določbe v takem obsegu, kot ga je sama sprejela.
 

32. člen
Nadzorni odbor

1. Ko ta sporazum začne veljati, skliče generalni sekretar Sveta Evrope na zahtevo ene od pogodbenic tega sporazuma nadzorni odbor strokovnjakov, ki zastopajo pogodbenice.

2. Nadzorni odbor preverja izvajanje tega sporazuma in z ustreznimi predlogi zagotavlja njegovo učinkovito uporabo.

3. Nadzorni odbor lahko sam določi pravila postopka.

4. Nadzorni odbor lahko odloči, da na svoje sestanke povabi države, ki niso pogodbenice tega sporazuma, oziroma mednarodne organizacije ali organe.

5. Vsaka pogodbenica pošlje vsako drugo leto poročilo o izvajanju tega sporazuma generalnemu sekretarju Sveta Evrope v obliki in na način, ki ga določi nadzorni odbor ali Evropski odbor za problematiko kriminalitete. Nadzorni odbor lahko odloči, da prejete informacije ali poročilo o njih pošlje vsem pogodbenicam in tistim mednarodnim organizacijam ali organom, za katere se mu to zdi primerno.
 

33. člen
Spremembe

1. Spremembe sporazuma lahko predlaga pogodbenica, generalni sekretar Sveta Evrope pa jih sporoči državam članicam Sveta Evrope in vsaki državi nečlanici, ki je pristopila ali bila povabljena, da pristopi k sporazumu v skladu z določbami 28. člena.

2. Vsaka predlagana sprememba se sporoči Evropskemu odboru za problematiko kriminalitete, ki svoje mnenje o predlagani spremembi predloži Odboru ministrov.

3. Odbor ministrov prouči predlagano spremembo in mnenje Evropskega odbora za problematiko kriminalitete in jo lahko sprejme.

4. Besedilo spremembe, ki jo je sprejel Odbor ministrov v skladu s tretjim odstavkom tega člena, se pošlje pogodbenicam v sprejetje.

5. Vsaka sprememba, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom tega člena, začne veljati trideseti dan, potem ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so sprejele spremembo.

34. člen
Reševanje sporov

1. Evropski odbor za problematiko kriminalitete pri Svetu Evrope je treba obveščati o razlagi in uporabi tega sporazuma.

2. Če pride med pogodbenicami do spora glede razlage ali uporabe sporazuma, poskušajo pogodbenice rešiti spor s pogajanji ali na drug miren način po lastni izbiri, vključno s predajo zadeve Evropskemu odboru za problematiko kriminalitete, razsodišču, katerega odločitve so za pogodbenice zavezujoče, pa tudi s posredovanjem, spravo ali sodnim postopkom, kot se prizadete pogodbenice dogovorijo.

3. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da za spor o razlagi ali uporabi tega sporazuma priznava kot obvezno, da se spor brez predhodnega dogovora in ob upoštevanju vzajemnosti predloži v arbitražni postopek v skladu s postopkom, določenim v dodatku k temu sporazumu.

4. Vsak spor, ki ni bil rešen v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, se na zahtevo ene od pogodbenic v sporu predloži v odločanje Meddržavnemu sodišču.

5. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se ne šteje za zavezano po četrtem odstavku tega člena.

6. Vsaka pogodbenica, ki je dala izjavo v skladu s tretjim ali petim odstavkom tega člena, lahko to izjavo kadar koli umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

35. člen
Odpoved

1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove ta sporazum z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2. Odpoved začne veljati prvi dan meseca po preteku treh mesecev od dneva, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

3. Za pogodbenico, ki je odpovedala sporazum, pa ta vseeno še naprej velja za vsa dejanja ali postopke, ki temeljijo na vlogah ali zaprosilih, danih med veljavnostjo sporazuma.

36. člen
Uradna obvestila

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, vse države, ki so pristopile k sporazumu, ter generalnega sekretarja Združenih narodov o:
a) vsakem podpisu,

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu,

c) imenu vsakega pristojnega organa in o drugih informacijah, sporočenih na podlagi 17. člena,

d) vsakem pridržku, danem v skladu s prvim odstavkom 31. člena,

e) datumu začetka veljavnosti sporazuma v skladu s 27. in 28. členom,

f) vsaki zahtevi, dani po prvem odstavku 32. člena, in o datumu vsakega sestanka, sklicanega po
navedenem odstavku,

g) vsaki izjavi, dani po petem in šestem odstavku 3. člena, drugem odstavku 8. člena, tretjem odstavku
19. člena ter tretjem in petem odstavku 34. člena,

h) vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s tem sporazumom.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Sestavljeno v Strasbourgu 31. januarja 1995 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjeno kopijo vsaki državi članici Sveta Evrope in vsaki državi, ki je bila povabljena, da pristopi k sporazumu.
 

DODATEK

1. Pogodbenica v sporu, ki zahteva arbitražo na podlagi tretjega odstavka 34. člena, pisno obvesti drugo pogodbenico o tožbi in razlogih, na katerih temelji.

2. Prizadete pogodbenice ustanovijo razsodišče.

3. Razsodišče ima tri člane. Vsaka pogodbenica imenuje enega razsodnika. Pogodbenici sporazumno imenujeta predsedujočega razsodnika.

4. Če po preteku štirih mesecev od dneva, ko je bila arbitraža zahtevana, ni prišlo do imenovanja razsodnikov ali sporazumnega imenovanja predsedujočega razsodnika, je potrebno imenovanje zaupano generalnemu sekretarju Stalnega arbitražnega sodišča.

5. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, razsodišče določi svoj postopek.

6. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, razsodišče odloča na podlagi ustreznih pravil mednarodnega prava, če pa teh ni, po načelu ex aequo et bono.

7. Razsodišče odloči z večino glasov. Njegova odločitev je dokončna in zavezujoča.