Konvencije

197 Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi

PREAMBULA

Države članice Sveta Evrope in druge države podpisnice Konvencije so

• ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost njegovih članic,
• ob upoštevanju, da trgovina z ljudmi pomeni kršitev človekovih pravic in kaznivo dejanje kršitve dostojanstva in integritete osebe;
• ob upoštevanju, da trgovina z ljudmi za žrtve posledično lahko pomeni suženjstvo,
• ob upoštevanju, da morajo biti spoštovanje pravic in zaščita žrtev ter boj proti trgovini z ljudmi najpomembnejši cilji,
• ob upoštevanju, da naj bodo vsi ukrepi ali pobude proti trgovini z ljudmi nediskriminacijski in naj upoštevajo enakost spolov pa tudi pravice otrok;
• ob sklicevanju na deklaraciji ministrov za zunanje zadeve držav članic s 112. zasedanja (14.-15. maja 2003) in 114. zasedanja (12.-13. maja 2004) Odbora ministrov, ki pozivajo k večjemu ukrepanju Sveta Evrope na področju trgovine z ljudmi,
• ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1950) in njenih protokolov,
• ob upoštevanju naslednjih priporočil Odbora ministrov državam članicam Sveta Evrope: Priporočila št. R (91) 11 o spolnem izkoriščanju, pornografiji in prostituciji ter trgovini z otroki in mladoletniki; Priporočila št. R (97) 13 o ustrahovanju prič in pravicah do obrambe, Priporočila št. R (2000) 11 o ukrepanju proti trgovini z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, Priporočila Rec (2001) 16 o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in Priporočila Rec (2002) 5 o zaščiti žensk pred nasiljem,
• ob upoštevanju naslednjih priporočil Parlamentarne skupščine Sveta Evrope: Priporočila 1325 (1997) o trgovini z ženskami in prisilni prostituciji v državah članicah Sveta Evrope, Priporočilo 1450 (2000) o nasilju nad ženskami v Evropi, Priporočilo 1545 (2002) za boj proti trgovini z ljudmi, Priporočilo 1610 (2003) o migracijah, povezanih s trgovino z ženskami in prostitucijo, Priporočilo 1611 (2003) o trgovini z organi v Evropi, Priporočilo 1663 (2004) o suženjstvu v družini: uslužnost, varuške in naročila nevest po pošti,
  ob upoštevanju okvirnega sklepa Sveta Evropske unije z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovini z ljudmi, okvirnega sklepa Sveta Evropske unije z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskih postopkih in Direktive Sveta Evropske unije z dne 29. aprila 2004 o dovoljenjih za prebivanje, izdanih državljanom tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so bili vpleteni v dejanje, ki omogoča nezakonito priseljevanje in sodelujejo s pristojnimi organi,
  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o čezmejnem organiziranem kriminalu in njenih protokolov za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, z namenom izboljšanja varstva, ki ga zagotavlja, in za razvoj standardov, ki jih vsebuje,
• ob upoštevanju ostalih mednarodnih pravnih instrumentov, ki so pomembni za področje ukrepanja proti trgovini z ljudmi,
• ob upoštevanju potrebe po pripravi celostnega mednarodnega pravnega instrumenta, ki bi se osredotočal na človekove pravice žrtev trgovine in bi uveljavljal poseben mehanizem za spremljanje,

dogovorile

I. POGLAVJE - NAMEN, OBSEG, NAČELO NEDISKRIMINACIJE IN OPREDELITVE IZRAZOV

1. ČLEN - NAMEN KONVENCIJE

1. Namen Konvencije je:

a. preprečevati trgovino z ljudmi in se bojevati proti njej, obenem pa upoštevati tudi enakost spolov;

b. varovati človekove pravice žrtev trgovine, oblikovati celostni okvir za pomoč žrtvam in pričam ter njihovo zaščito, pri tem pa upoštevati tudi enakost spolov ter zagotoviti učinkovite preiskave in pregon;

c. spodbujati mednarodno sodelovanje pri ukrepanju proti trgovini z ljudmi.

2. Da bi pogodbenicam omogočili učinkovito izvajanje njenih določb, Konvencija ustanavlja poseben mehanizem za spremljanje.

2. ČLEN - OBSEG

Konvencija se uporablja za vse oblike trgovine z ljudmi, bodisi nacionalne bodisi mednarodne, povezane z organiziranim kriminalom ali ne.

3. ČLEN - NAČELO NEDISKRIMINACIJE

Pogodbenice zagotavljajo izvajanje določb Konvencije, zlasti v zvezi z uresničevanjem ukrepov za varstvo in spodbujanje pravic žrtev, brez diskriminacije na kakršni koli podlagi, kot so spol, rasa, barva, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, nacionalni ali socialni izvor, ali zveza z narodno manjšino, premoženjem, rojstvom ali drugim statusom.

4. ČLEN - OPREDELITVE IZRAZOV

Za namene Konvencije:

(a) "trgovina z ljudmi" pomeni novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z grožnjo, uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo; vse za namene izkoriščanja. Izkoriščanje vključuje vsaj izkoriščanje prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe oseb, prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali suženjstvo podobna stanja, služabništvo ali odstranitev organov;

(b) soglasje žrtve trgovine z ljudmi o nameravanem izkoriščanju, navedeno v pododstavku a, se ne upošteva, če so bila uporabljena sredstva, navedena v pododstavku a;

(c) novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje otrok zaradi izkoriščanja se šteje za trgovino z ljudmi, tudi če ne vključuje sredstev, navedenih v pododstavku a tega člena;

(d) "otrok" pomeni vsako osebo, ki še ni stara osemnajst let;

(e) "žrtev" pomeni vsako fizično osebo, ki je vpletena v trgovino z ljudmi, kot določa ta člen.

II. POGLAVJE - PREPREČEVANJE, SODELOVANJE IN DRUGI UKREPI

5. ČLEN - PREPREČEVANJE TRGOVINE Z LJUDMI

1. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za vzpostavitev ali okrepitev nacionalnega usklajevanja med različnimi organi, odgovornimi za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej.

2. Vsaka pogodbenica sprejme in/ali okrepi učinkovite politike in programe za preprečevanje trgovine z ljudmi s sredstvi, kot so raziskave, informacije, kampanje za večjo ozaveščenost ter izobraževalne kampanje, socialne in gospodarske pobude ter programi za usposabljanje, zlasti za osebe, ki so ranljive v zvezi s trgovino z ljudmi, in za strokovnjake s področja trgovine z ljudmi.

3. Vsaka pogodbenica spodbuja pristop, ki temelji na človekovih pravicah, pri razvoju, izvajanju in ocenjevanju vseh politik in programov iz drugega odstavka pa uporablja integracijo načela enakosti spolov ter uporablja z občutkom za otroke.

4. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, kot so morebiti potrebni, da omogoči zakonite migracije, in sicer zlasti tako, da ustrezni organi razširjajo točne informacije o pogojih za zakoniti vstop in prebivanje na njenem ozemlju.

5. Vsaka pogodbenica sprejme posebne ukrepe za zmanjšanje ranljivosti otrok za trgovino, predvsem z ustvarjanjem varnega okolja zanje.

6. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, po potrebi vključujejo nevladne organizacije, druge ustrezne organizacije in druge elemente civilne družbe, ki so zavezani k preprečevanju trgovine z ljudmi, zaščiti žrtev ali pomoči žrtvam.

6. ČLEN - UKREPI ZA ZMANJŠANJE POVPRAŠEVANJA

Z namenom da zmanjša povpraševanje, ki spodbuja vse oblike izkoriščanja žrtev, zlasti žensk in otrok, ki vodijo v trgovino, vsaka pogodbenica sprejme ali okrepi zakonodajne, upravne, izobraževalne, socialne, kulturne ali druge ukrepe, kot so:

(a) raziskave o najboljših praksah, metodah in strategijah;

(b) zviševanje ozaveščenosti o odgovornosti in pomembni vlogi medijev ter civilne družbe pri prepoznavanju povpraševanja kot enega od poglavitnih vzrokov za trgovino z ljudmi;

(c) usmerjene informacijske kampanje, ki med drugim vključujejo, če je to primerno, javne organe in nosilce političnih odločitev;

(d) preventivne ukrepe, vključno z izobraževalnimi programi za šolajoče se dekleta in fante, ki poudarjajo nesprejemljivo naravo diskriminacije na podlagi spola in njihove pogubne posledice ter pomembnost enakosti med spoloma pa tudi dostojanstva in integritete vsakega človeškega bitja.

7. ČLEN - UKREPI NA MEJAH

1. Brez poseganja v mednarodne obveznosti v zvezi s prostim pretokom oseb, pogodbenice v možnem obsegu poostrijo mejno kontrolo, kot je morebiti potrebno za preprečevanje in zaznavanje trgovine z ljudmi.

2. Vsaka pogodbenica v možnem obsegu sprejme zakonodajne in druge ustrezne ukrepe, da prepreči uporabo prevoznih sredstev, ki jih upravljajo komercialni prevozniki, za storitev kaznivih dejanj, kot se določijo v skladu s Konvencijo.

3. Kadar je to primerno in brez poseganja v veljavne mednarodne konvencije, takšni ukrepi vključujejo določitev obveznosti za komercialne prevoznike, vključno s prevozniškimi podjetji ali lastniki ali upravljalci kakršnih koli prevoznih sredstev, da zagotovijo, da imajo vsi potniki potovalne dokumente za vstop v državo sprejema.

4. Vsaka pogodbenica v skladu s svojo notranjo zakonodajo sprejme potrebne ukrepe, ki določajo sankcije v primeru kršitev obveznosti, ki je določena v tretjem odstavku tega člena.

5. Vsaka pogodbenica v skladu s svojo notranjo zakonodajo sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se prepove vstop ali prekličejo vizumi oseb, ki so povezane s storitvijo kaznivih dejanj, kot se določijo v skladu s Konvencijo.

6. Pogodbenice proučijo okrepitev sodelovanja med organi mejnega nadzora, tako da med drugim vzpostavijo in vzdržujejo neposredne komunikacijske poti.

8. ČLEN - VARNOST IN PREVERJANJE DOKUMENTOV

Vsaka pogodbenica sprejme takšne ukrepe, kot so morebiti potrebni

(a) da zagotovi, da so potovalni dokumenti ali dokumenti o istovetnosti, ki jih izdaja, takšne kakovosti, da jih ni mogoče zlahka zlorabiti in da se ne dajo brez težav ponarediti ali nezakonito predrugačiti, ponatisniti ali izdati; in

(b) da zagotovi integriteto in varnost potovalnih dokumentov ali dokumentov o istovetnosti, ki jih izda pogodbenica ali se izdajo v njenem imenu, in da prepreči njihov nezakonit nastanek, izdajanje in uporabo.

9. ČLEN - LEGITIMNOST IN VELJAVNOST DOKUMENTOV

Na zaprosilo druge pogodbenice pogodbenica v skladu s svojo notranjo zakonodajo v primernem času preveri legitimnost in veljavnost potovalnih dokumentov ali dokumentov o istovetnosti izdanih ali domnevno izdanih v njenem imenu ali za katere obstaja sum, da so bili uporabljeni za trgovino z ljudmi.

III. POGLAVJE - UKREPI ZA VARSTVO IN SPODBUJANJE PRAVIC ŽRTEV OB UPOŠTEVANJU ENAKOSTI SPOLOV

10. ČLEN - IDENTIFIKACIJA ŽRTEV

1. Vsaka pogodbenica svojim pristojnim organom zagotovi osebje, ki je usposobljeno in kvalificirano za preprečevanje trgovine z ljudmi in poskrbi, da različni organi sodelujejo med seboj, pa tudi z ustreznimi organizacijami za podporo z namenom, da se omogoči identifikacija žrtev, v ustreznih primerih pa izdajo dovoljenja za prebivanje v skladu s pogoji iz 14. člena Konvencije.

2. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni za identifikacijo žrtev, po potrebi v sodelovanju z drugimi pogodbenicami in ustreznimi organizacijami za podporo. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se v primeru, če imajo pristojni organi utemeljene razloge za sum, da je bila oseba žrtev trgovine z ljudmi, ta oseba ne odstrani z njenega ozemlja, dokler pristojni organ ne opravi postopka identifikacije žrtve kaznivega dejanja v skladu z 18. členom Konvencije, in dokler ta ne prejme pomoči, kot to določata prvi in drugi odstavek 12. člena.

3. Kadar starost žrtve ni gotova in obstajajo razlogi za sum, da je žrtev otrok, se domneva, da je žrtev otrok, v času ugotavljanja njegove starosti pa zanj veljajo posebni zaščitni ukrepi.

4. Takoj ko se otroka identificira kot žrtev in je brez spremstva, vsaka pogodbenica:

a) poskrbi, da otroka zastopa zakoniti skrbnik, organizacija ali organ, ki je odgovoren, da ukrepa v najboljšem interesu otroka;

b) sprejme ustrezne ukrepe za ugotovitev njegove identitete in državljanstva;

c) si vsestransko prizadeva, da prostorsko opredeli njegovo družino, kadar je to v najboljšem interesu otroka.

11. ČLEN - VARSTVO ZASEBNEGA ŽIVLJENJA

1. Vsaka pogodbenica varuje zasebno življenje in identiteto žrtev. Njihovi osebni podatki se hranijo in uporabljajo v skladu s pogoji, kot jih predpisuje Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS št. 108).

2. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, da zagotovi zlasti, da identiteta ali podatki, ki omogočajo identifikacijo otroka žrtve trgovine, niso javno razkriti, bodisi v medijih bodisi na drug način, razen v izjemnih okoliščinah, da se pospeši izsleditev družinskih članov ali kako drugače zagotovi dobro počutje otroka in njegovo zaščito.

3. Vsaka pogodbenica v skladu z 10. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jo razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice, prouči sprejetje ukrepov, ki naj medije spodbujajo k varovanju zasebnega življenja in identitete žrtev, tako da to področje uredijo samostojno ali z urejevalnimi ali sourejevalnimi ukrepi.

12. ČLEN - POMOČ ŽRTVAM

1. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni za pomoč žrtvam pri njihovem fizičnem, psihološkem in socialnem okrevanju. Takšna pomoč naj vsebuje najmanj:

a) življenjski standard, ki jim omogoča preživetje, in sicer z ukrepi, kot so: ustrezna in varna namestitev, psihološka in materialna pomoč;

b) dostop do nujne medicinske pomoči;

c) prevajalske in tolmaške storitve, če so potrebne;

d) svetovanje in informacije, zlasti kar zadeva njihove zakonite pravice, v jeziku, ki ga žrtev razume;

e) pomoč, ki omogoča, da so njihove pravice in interesi zastopani in obravnavani na ustreznih stopnjah kazenskega postopka proti storilcem;

f) dostop do izobraževanja za otroke.

2. Vsaka pogodbenica ustrezno upošteva varnostne in varstvene potrebe žrtev.

3. Poleg tega vsaka pogodbenica zagotovi potrebno medicinsko ali drugo pomoč žrtvam, ki zakonito prebivajo na njenem ozemlju in ki nimajo zadostnih sredstev, pa jo potrebujejo.

4. Vsaka pogodbenica sprejme predpise, v skladu s katerimi se žrtvam, ki zakonito prebivajo na njenem ozemlju, dovoli dostop do trga dela, poklicnega usposabljanja in izobraževanja.

5. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, če je to primerno in pod pogoji, ki jih določa njena notranja zakonodaja, za sodelovanje z nevladnimi organizacijami ali drugimi ustreznimi organizacijami ali drugimi dejavniki civilne družbe, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam.

6. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da zagotovi, da pomoč žrtvi ni pogojena z njeno pripravljenostjo, da nastopi kot priča.

7. Za izvajanje določb tega člena, vsaka pogodbenica zagotovi storitve, ki temeljijo na soglasju in obveščenosti, in ob upoštevanju posebnih potreb oseb v ranljivem položaju in pravic otrok glede namestitve, izobraževanja in ustrezne zdravstvene nege.

13. ČLEN - OBDOBJE OKREVANJA IN PRESOJE

1. Vsaka pogodbenica v svoji zakonodaji zagotovi vsaj 30-dnevno obdobje okrevanja in presoje, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je zadevna oseba žrtev. Takšno obdobje naj bo zadostno, tako da osebi omogoča, da si opomore in se znebi vpliva trgovcev in/ali na podlagi prejetih informacij sprejme odločitev, ali bo sodelovala s pristojnimi organi. V tem obdobju proti njej ni mogoče uveljavljati odločbe za izgon. Ta določba ne vpliva na dejavnosti, ki jih opravljajo pristojni organi v vseh fazah ustreznih nacionalnih postopkov, zlasti pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj. V tem obdobju pogodbenice dovolijo zadevnim osebam, da ostanejo na njihovem ozemlju.

2. V tem obdobju so osebe iz prvega odstavka tega člena upravičene do ukrepov iz prvega in drugega odstavka 12. člena.

3. Pogodbenice niso dolžne upoštevati tega obdobja, če to ni v skladu z javnim redom ali če se ugotovi, da se status žrtve nepravilno zahteva.

14. ČLEN - DOVOLJENJE ZA PREBIVANJE

1. Vsaka pogodbenica omogoči izdajo obnovljivega dovoljenja za prebivanje žrtvam, bodisi v enem od obeh spodaj navedenih položajev bodisi v obeh:

a) pristojni organ meni, da morajo ostati zaradi osebnega stanja;

b) pristojni organ meni, da morajo ostati zaradi namena sodelovanja s pristojnimi organi pri preiskavi ali v kazenskem postopku.

2. Dovoljenje za prebivanje za otroke žrtve, kadar je to zakonsko potrebno, se izda v skladu z najboljšimi interesi otroka in se po potrebi obnovi pod enakimi pogoji.

3. Za neobnovitev ali odvzem dovoljenja za prebivanje veljajo pogoji, določeni z notranjo zakonodajo države pogodbenice.

4. Če žrtev predloži vlogo za drugačno vrsto dovoljenja za prebivanje, pogodbenica upošteva dejstvo, da žrtev ima ali je imela dovoljenje za prebivanje v skladu s prvim odstavkom.

5. Ob upoštevanju obveznosti držav podpisnic, na katere se sklicuje 40. člen Konvencije, vsaka pogodbenica zagotovi, da odobritev dovoljenja v skladu s to določbo ne vpliva na pravico do prošnje za azil in do njegove pridobitve.

15. ČLEN - KOMPENZACIJA IN PRAVNA SREDSTVA

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo žrtve od svojega prvega stika s pristojnimi organi dostop do informacij o ustreznih sodnih in upravnih postopkih v jeziku, ki ga razumejo.

2. Vsaka pogodbenica v svoji notranji zakonodaji zagotovi pravico do pravne podpore in brezplačne pravne pomoči za žrtve, skladno s pogoji svoje notranje zakonodaje.

3. Vsaka pogodbenica v svoji notranji zakonodaji zagotovi pravico do kompenzacije žrtvam s strani storilcev.

4. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni za zagotovitev kompenzacije žrtvam v skladu s pogoji, določenimi z njeno notranjo zakonodajo, na primer tako, da se ustanovi sklad za kompenzacijo žrtvam ali sprejmejo ukrepi ali programi, ki podpirajo socialno pomoč in (družbeno) integracijo žrtev, ki se lahko financirajo s sredstvi, iz izhajajo iz ukrepov v 23. členu.

16. ČLEN - REPATRIACIJA IN VRAČANJE ŽRTEV

1. Pogodbenica, katere narodnosti je žrtev ali v kateri je imela pravico do stalnega prebivanja v času vstopa na ozemlje pogodbenice sprejema, omogoči in sprejme vrnitev te osebe z dolžnim upoštevanjem pravic, varnosti in spoštovanja do te osebe in brez nepotrebnega in nerazumnega odlašanja.

2. Ko pogodbenica vrne žrtev v drugo državo, se takšna vrnitev opravi z dolžnim upoštevanjem pravic, varnosti in spoštovanja do te osebe ter statusa vsakega pravnega postopka, povezanega z dejstvom, da je oseba žrtev, vrnitev pa naj bo po možnosti prostovoljna.

3. Na zaprosilo pogodbenice sprejema, zaprošena pogodbenica preveri, če je ta oseba njen državljan ali če je imela pravico do stalnega prebivanja na njenem ozemlju v času vstopa na ozemlje pogodbenice sprejema.

4. Z namenom, da se omogoči vrnitev žrtve, ki nima ustreznih dokumentov, se pogodbenica, katere državljan je ali v kateri je oseba imela pravico do stalnega prebivanja v času vstopa na ozemlje pogodbenice sprejema, strinja, da na zaprosilo pogodbenice sprejema izda takšne potovalne dokumente ali druga dovoljenja, kot so morebiti potrebna, da osebi omogočijo, da potuje in ponovno vstopi na njeno ozemlje.

5. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni za oblikovanje programov vračanja v matično državo, vključno z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi institucijami ali nevladnimi organizacijami. Ti programi naj se izogibajo ponovni viktimizaciji. Vsaka pogodbenica naj se po svojih najboljših močeh zavzema za ponovno integracijo žrtev v družbo v državi, kamor so se vrnile, vključno s ponovno integracijo žrtev v izobraževalni sistem in na trg delovne sile, zlasti s pridobitvijo in izboljšanjem njihove poklicne usposobljenosti. Ko gre za otroke, naj ti programi vključujejo pravico do izobrazbe in ukrepe za zagotovitev ustrezne oskrbe ali sprejema v družino ali ustrezne skrbstvene ustanove.

6. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da žrtvam priskrbi, če je potrebno v sodelovanju s katero koli drugo pogodbenico, kontaktne informacije ustanov, ki jim lahko pomagajo v domovini ali državi, kamor se vračajo, kot so na primer organi pregona, nevladne organizacije, pravni poklici, ki lahko zagotovijo svetovanje, ter socialne ustanove.

7. Otroci žrtve se ne vračajo v državo, če iz ocene varnosti in tveganja izhaja, da vrnitev ne bi bila v najboljšem interesu otroka.

17. ČLEN - ENAKOST SPOLOV

Vsaka pogodbenica si pri uporabi ukrepov iz tega poglavja prizadeva spodbujati enakost spolov in integrira načelo enakosti spolov v razvoj, izvedbo in ocenjevanje ukrepov.

IV. POGLAVJE - MATERIALNO KAZENSKO PRAVO

18. ČLEN - KAZNIVOST TRGOVINE Z LJUDMI

Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se ravnanje, kot je vsebovano v 4. členu Konvencije, določi kot kaznivo dejanje, če je storjeno namerno.

19. ČLEN - KAZNIVOST UPORABE STORITEV ŽRTVE

Vsaka pogodbenica prouči možnost sprejetja takšnih zakonodajnih in drugih ukrepov, kot so morebiti potrebni, da se uporaba storitev, ki so predmet izkoriščanja, kot določa odstavek a) 4. člena Konvencije, opredeli kot kaznivo dejanje po njeni notranji zakonodaji, če je znano, da je oseba žrtev trgovanja z ljudmi.

20. ČLEN - KAZNIVOST DEJANJ, KI SE NANAŠAJO NA POTOVALNE DOKUMENTE ALI DOKUMENTE O ISTOVETNOSTI

Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se navedena ravnanja opredelijo kot kazniva dejanja, kadar so storjena namerno in z namenom omogočanja trgovine z ljudmi:

a. ponarejanje potovalnih dokumentov ali dokumentov o istovetnosti;

b. pridobivanje ali zagotavljanje takšnih dokumentov;

c. zadržanje, odvzem, skrivanje, poškodovanje ali uničenje potovalnih dokumentov ali dokumentov o istovetnosti druge osebe.

21. ČLEN - POSKUS IN POMOČ PRI STORITVI KAZNIVEGA DEJANJA ALI UDELEŽBA Z NAPELJEVANJEM K STORITVI KAZNIVEGA DEJANJA

1. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se, kadar sta storjena namerno, pomoč in udeležba z napeljevanjem k storitvi kaznivih dejanj, kot sta določena v 18. in 20. členu Konvencije, opredelita kot kaznivi dejanji.

2. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se, kadar je storjen namerno, poskus storitve kaznivih dejanj, kot so določena v 18. členu in odstavku a 20. člena Konvencije, opredeli kot kaznivo dejanje.

22. ČLEN - ODGOVORNOST GOSPODARSKIH DRUŽB

1. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se zagotovi, da pravna oseba lahko odgovarja za kaznivo dejanje, kot se opredeli v skladu s Konvencijo, ki ga je v njeno korist storila fizična oseba, bodisi samostojno bodisi kot sestavni del organa pravne osebe, ki ima vodilni položaj v pravni osebi, na podlagi:

a. pooblastila za zastopanje pravne osebe;

b. pooblastila, da lahko odloča v imenu pravne osebe;

c. pooblastila, da izvaja nadzor v pravni osebi.

2. Poleg primerov, ki so že navedeni v prvem odstavku, vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pravna oseba lahko odgovarja takrat, ko bi zaradi pomanjkanja nadzora ali preverjanja fizične osebe iz prvega odstavka lahko prišlo do storitve kaznivega dejanja, kot je opredeljeno v skladu s Konvencijo, v korist te pravne osebe, tako da ga je storila fizična oseba, ki je delovala v skladu z njenimi pooblastili.

3. Glede na pravna načela pogodbenice je odgovornost pravne osebe lahko kazenska, civilna ali upravna.

4. Takšna odgovornost ne vpliva na kazensko odgovornost fizičnih oseb, ki so storile kaznivo dejanje.

23. ČLEN - SANKCIJE IN UKREPI

1. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se zagotovi, da se kazniva dejanja, opredeljena skladno s členi od 18 do 21, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami. Te sankcije naj za kazniva dejanja, opredeljena skladno z 18. členom Konvencije, kadar jih storijo fizične osebe, vključujejo tudi odvzem prostosti, ki je lahko povod za izročitev.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da za pravne osebe, ki odgovarjajo v skladu z 22. členom, veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske ali nekazenske sankcije ali ukrepi, vključno z denarnimi.

3. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe kot so morebiti potrebni, da ji omogočijo, da zaseže ali kako drugače odvzame pripomočke za kazniva dejanja in premoženjske koristi, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, kot določa 18. člen in odstavek a 20. člena Konvencije, ali premoženje v vrednosti, ki ustreza takšnim premoženjskim koristim.

4. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da zagotovi začasno ali stalno prenehanje delovanja ureditve, ki bila uporabljena za izvajanje trgovine z ljudmi brez vpliva na pravice dobrovernih tretjih oseb, ali storilcu začasno ali trajno onemogoči opravljanje dejavnosti, v okviru katere je bilo storjeno kaznivo dejanje.

24. ČLEN - OTEŽEVALNE OKOLIŠČINE

Vsaka pogodbenica zagotovi, da se navedene okoliščine obravnavajo kot oteževalne okoliščine pri določanju kazni za kazniva dejanja, opredeljena skladno z 18. členom Konvencije:

a. kaznivo dejanje je namerno ali zaradi hude malomarnosti ogrozilo življenje žrtve;

b. kaznivo dejanje je bilo storjeno proti otroku;

c. kaznivo dejanje je storil javni uslužbenec pri opravljanju svojih dolžnosti;

d. kaznivo dejanje je bilo storjeno v okviru kriminalne organizacije.

25. ČLEN - PREDHODNE OBSODBE

Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi predvidi možnost, da se pri določanju kazni upoštevajo končne kazni, ki jih je druga pogodbenica sprejela v povezavi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi skladno s Konvencijo.

26. ČLEN - DOLOČBA O NEKAZNOVANJU

Vsaka pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli svojega pravnega sistema predvidi možnost, da ne naloži kazni žrtvam zaradi njihove vpletenosti v nezakonite dejavnosti, če so bile vanje prisiljene.

V. POGLAVJE - PREISKAVA, PREGON IN PROCESNA ZAKONODAJA

27. ČLEN - UPORABA S STRANI ENE POGODBENICE IN PO URADNI DOLŽNOSTI

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da preiskave in pregon kaznivih dejanj, kot se določijo v skladu s Konvencijo, niso odvisne od pričevanja ali obtožb žrtve, vsaj kadar je bilo kaznivo dejanje v celoti ali deloma storjeno na njenem območju.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da žrtev kaznivega dejanja na ozemlju pogodbenice, ki ni tista, v kateri prebiva, lahko vloži pritožbo pri pristojnem organu države prebivanja. Če pristojni organ, kamor se vloži pritožba, ni pristojen za njeno obravnavo, jo nemudoma pošlje pristojnemu organu pogodbenice, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno. Pritožba se obravnava v skladu z notranjim pravom pogodbenice, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

3. Vsaka pogodbenica s pomočjo zakonodajnih in drugih ukrepov ter v skladu s pogoji, ki jih določa njena notranja zakonodaja, vsaki skupini, ustanovi, društvu ali nevladni organizaciji, ki se bojuje proti trgovini z ljudmi ali za varstvo človekovih pravic, zagotovi možnost, da žrtvi z njeno privolitvijo pomaga in/ali jo podpira med kazenskim postopkom zaradi kaznivega dejanja, skladno z 18. členom Konvencije.

28. ČLEN - ZAŠČITA ŽRTEV, PRIČ IN TISTIH, KI SODELUJEJO S PRAVOSODNIMI ORGANI

1. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni za učinkovito in ustrezno zaščito pred morebitnim maščevanjem ali ustrahovanjem, zlasti med preiskavo in pregonom storilcev ter kasneje:

a) za žrtve;

b) po potrebi za osebe, ki prijavijo kazniva dejanja, opredeljena skladno z 18. členom Konvencije, ali kako drugače sodelujejo s preiskovalnimi organi ali organi pregona;

c) za priče, ki pričajo v zvezi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi skladno z 18. členom Konvencije;

d) po potrebi za družinske člane oseb, navedenih v točkah a) in c).

2. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se zagotovijo in ponudijo različne oblike zaščite. To lahko vključuje fizično zaščito, premestitev, spremembo identitete in pomoč pri iskanju zaposlitve.

3. Otrok žrtev je deležen posebnih zaščitnih ukrepov, pri čemer se upošteva najboljši interes otroka.

4. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se zagotovi, če je potrebno, ustrezna zaščita pred potencialnim maščevanjem ali ustrahovanjem, zlasti med preiskavo in pregonom storilcev ter kasneje, za člane skupin, ustanov, društev ali nevladnih organizacij, ki izvajajo dejavnost iz 3. odstavka 27. člena.

5. Za izvajanje tega člena vsaka pogodbenica prouči sklenitev sporazumov ali dogovorov z drugimi državami.

29. ČLEN - SPECIALIZIRANI ORGANI IN USKLAJEVALNI ORGANI

1. Vsaka pogodbenica sprejme takšne ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se zagotovi, da so osebe ali organi specializirani za boj proti trgovini in za zaščito žrtev. Te osebe ali organi so ustrezno neodvisni v skladu z osnovnimi načeli pravnega sistema pogodbenice, tako da lahko svoje naloge opravljajo učinkovito in brez nepotrebnega pritiska. Te osebe ali osebje teh organov mora biti ustrezno usposobljeno in imeti finančna sredstva za svoje zadolžitve.

2. Vsaka pogodbenica sprejme takšne ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se zagotovi usklajevanje med politikami in ukrepanjem njihovih vladnih ustanov in drugih javnih organov, ki delujejo v boju proti trgovini z ljudmi, po potrebi z ustanovitvijo usklajevalnih teles.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi ali poveča usposabljanje ustreznih uradnikov na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in boja proti njej, vključno z usposabljanjem na področju človekovih pravic. Usposabljanje je lahko specifično za organ in naj se po potrebi osredotoči na: metode za preprečevanje takšne trgovine, pregon trgovcev z ljudmi in varstvo pravic žrtev, vključno z zaščito žrtev pred trgovci.

4. Vsaka pogodbenica prouči imenovanje nacionalnih poročevalcev ali drugih mehanizmov za spremljanje dejavnosti državnih institucij za boj proti trgovini z ljudmi in izvajanje nacionalnih zakonodajnih zahtev.

30. člen - Sodni postopki

V skladu s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti z njenim 6. členom, vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne ali druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se med sodnimi postopki zagotovi:

a. varstvo zasebnega življenja žrtev, in kjer je to primerno, njihova identiteta;

b. varnost in zaščita žrtev pred ustrahovanjem

v skladu s pogoji njene notranje zakonodaje, v primeru žrtev otrok pa s posebno skrbjo za potrebe otrok in zagotavljanje njihovih pravic do posebnih zaščitnih ukrepov.

31. ČLEN - PRISTOJNOST

1. Vsaka pogodbenica sprejme takšne zakonodajne in druge ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se vzpostavi pristojnost za vsako kaznivo dejanje, opredeljeno skladno s Konvencijo, če je kaznivo dejanje storjeno:

a) na njenem območju; ali

b) na krovu ladje, ki plove pod zastavo te pogodbenice; ali

c) na krovu zračnega plovila, ki je registrirano po zakonodaji pogodbenice; ali

d) če ga je storil njen državljan ali oseba brez državljanstva, ki običajno prebiva na njenem ozemlju, če je dejanje kaznivo po kazenski zakonodaji tam, kjer je bilo storjeno, ali če je bilo dejanje storjeno zunaj krajevne pristojnosti katere koli države;

e) proti kateremu od njenih državljanov.

2. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejemanju, odobritvi ali pristopu, z deklaracijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da si pridržuje pravico, da ne uporabi ali le v posebnih primerih uporabi ali pogoji pravila o pristojnosti, kot so določena v točkah d) in e) prvega odstavka tega člena ali katerega koli drugega njegovega dela.

3. Vsaka pogodbenica sprejme takšne ukrepe, kot so morebiti potrebni, da se opredeli pristojnost za kazniva dejanja iz Konvencije v primerih, ko se domnevni storilec nahaja na njenem ozemlju in ga ne izroči drugi pogodbenici zgolj zaradi njegovega državljanstva po zaprosilu za izročitev.

4. Kadar več kot ena pogodbenica terja pristojnost v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem, opredeljenim skladno s Konvencijo, se vpletene pogodbenice posvetujejo, da določijo najbolj ustrezno pristojnost za pregon.

5. Brez vpliva na norme splošnega mednarodnega prava Konvencija ne izključuje kazenske pristojnosti, ki jo izvaja pogodbenica v skladu z notranjim pravom.

VI. POGLAVJE - MEDNARODNO SODELOVANJE IN SODELOVANJE S CIVILNO DRUŽBO

32. ČLEN - SPLOŠNA NAČELA IN UKREPI ZA MEDNARODNO SODELOVANJE

Pogodbenice sodelujejo med seboj v skladu z določbami Konvencije v največjem možnem obsegu in z izvajanjem ustreznih veljavnih mednarodnih in regionalnih dokumentov in dogovorov, ki temeljijo na enotni in vzajemni zakonodaji in notranji zakonodaji:

• za namene preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi;
• da bi zagotovile zaščito in pomoč žrtvam;
• za namene preiskave ali postopkov glede kaznivih dejanj, kot se določijo v skladu s Konvencijo.
  

33. ČLEN - UKREPI V ZVEZI Z OGROŽENIMI ALI POGREŠANIMI OSEBAMI

1. Kadar ima pogodbenica na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, upravičen razlog za sum, da je življenje, svoboda ali fizična integriteta osebe iz prvega odstavka 28. člena neposredno ogrožena na ozemlju druge pogodbenice, pogodbenica, ki ima informacijo, v takšnem nujnem primeru to informacijo nemudoma sporoči drugi, da ta sprejme ustrezne zaščitne ukrepe.

2. Pogodbenice podpisnice Konvencije lahko presodijo, da okrepijo svoje sodelovanje pri iskanju pogrešanih oseb, še posebej pogrešanih otrok, če jih informacija, ki je na voljo, vodi k temu, da domnevajo, da je oseba žrtev trgovine z ljudmi. V ta namen lahko pogodbenice med seboj sklenejo dvo- ali večstranske sporazume.

34. ČLEN - INFORMACIJE

1. Zaprošena pogodbenica nemudoma obvesti pogodbenico prosilko o končnih izsledkih ukrepov v skladu s tem poglavjem. Zaprošena pogodbenica prav tako nemudoma obvesti pogodbenico prosilko o kakršnih koli okoliščinah, ki onemogočajo izvajanje nameravanih ukrepov ali če obstaja verjetnost, da bo prišlo do občutnega odloga.

2. Pogodbenica lahko v okviru svoje notranje zakonodaje brez predhodnega zaprosila drugi pogodbenici posreduje informacije, ki jih je dobila v okviru svojih preiskav, če domneva, da razkritje takšnih informacij lahko pomaga pogodbenici prejemnici pri začetku ali izvedbi preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, kot se določijo v skladu s Konvencijo, ali ki lahko vodijo do zaprosila za sodelovanje te pogodbenice v skladu s tem poglavjem.

3. Preden zagotovi informacije, pogodbenica, ki jih bo poslala, lahko zahteva, da ta ostanejo zaupne ali se uporabijo pod določenimi pogoji. Če pogodbenica prejemnica ne more ugoditi takšnemu zaprosilu, o tem obvesti pogodbenico, ki naj bi takšne informacije poslala, da se ta nato odloči, ali naj informacije kljub temu zagotovi. Če pogodbenica prejemnica sprejme informacije pod navedenimi pogoji, jo ti obvezujejo.

4. Vse zaprošene informacije v zvezi s 13., 14. in 16. členom, ki so potrebne za pravice, ki jih dajejo ti členi, se pošljejo na prošnjo pogodbenice nemudoma in z ustreznim upoštevanjem 11. člena Konvencije.

35. ČLEN - SODELOVANJE S CIVILNO DRUŽBO

Vsaka pogodbenica spodbuja državne organe, pa tudi javne uslužbence, da sodelujejo z nevladnimi organizacijami, drugimi ustreznimi organizacijami in člani civilne družbe pri vzpostavljanju strateških partnerstev za doseganje ciljev Konvencije.

VII. POGLAVJE - MEHANIZEM SPREMLJANJA

36. ČLEN - SKUPINA STROKOVNJAKOV ZA UKREPANJE PROTI TRGOVINI Z LJUDMI

1. Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (v nadaljevanju "GRETA") spremlja izvajanje Konvencije s strani pogodbenic.

2. Greto sestavlja najmanj 10 članov in največ 15 članov, pri tem pa se upošteva spolno in geografsko ravnovesje, pa tudi multidisciplinarnost strokovnega znanja. Člane izvoli Odbor pogodbenic za 4-letni mandat, ki je obnovljiv enkrat, izbrani pa so izmed državljanov držav pogodbenic Konvencije.

3. Izvolitev članov Grete temelji na naslednjih načelih:

a) izbrani so izmed oseb z visokimi moralnimi vrednotami, ki so priznani strokovnjaki na področju človekovih pravic, pomoči in zaščite žrtev in ukrepanja proti trgovini z ljudmi ali imajo ustrezno strokovno znanje na področjih, ki so zajeta v Konvenciji;

b) sodelujejo kot posamezniki in so neodvisni in nepristranski pri izvajanju svojih funkcij in zagotovijo učinkovito opravljanje svojih nalog;

c) v Greto je lahko dovoljen samo en državljan posamezne države;

d) zastopajo naj glavne pravne sisteme.

4. Postopek izvolitve članov Grete določi Odbor ministrov po posvetovanju s pogodbenicami Konvencije in pridobitvijo njihovega soglasja v roku enega leta po začetku veljavnosti Konvencije. Greta sprejme svoj lastni poslovnik.

37. ČLEN - ODBOR POGODBENIC

1. Odbor pogodbenic je sestavljen iz predstavnikov Odbora ministrov Sveta Evrope držav članic pogodbenic Konvencije in predstavnikov pogodbenic Konvencije, ki niso članice Sveta Evrope.

2. Odbor pogodbenic skliče generalni sekretar Sveta Evrope. Prvi sestanek se skliče v obdobju enega leta, ki sledi začetku veljavnosti Konvencije, z namenom izvolitve članov Grete. Kasneje se sestaja, če tako zahteva ena tretjina pogodbenic, predsednik Grete ali generalni sekretar.

3. Odbor pogodbenic sprejme svoj lastni poslovnik.

38. ČLEN - POSTOPEK

1. Ocenjevalni postopek zadeva pogodbenice Konvencije in je razdeljen na dva kroga, katerih trajanje določi Greta. Na začetku vsakega kroga Greta izbere posebne določbe, na katerih temelji ocenjevalni postopek.

2. Greta določi najustreznejša sredstva za izvajanje ocenjevanja. Greta lahko zlasti za vsak ocenjevalni krog pripravi vprašalnik, ki lahko služi kot osnova za ocenjevanje izvajanja Konvencije s strani pogodbenic. Tak vprašalnik se naslovi na vse pogodbenice. Pogodbenice odgovorijo na vprašalnik in se odzovejo na druga zaprosila Grete za informacije.

3. Greta lahko zahteva informacije od civilne družbe.

4. Greta lahko dodatno v sodelovanju z nacionalnimi organi in kontaktno osebo, ki so jo pooblastili, in po potrebi s pomočjo neodvisnih nacionalnih strokovnjakov organizira obiske v državah. Med temi obiski lahko Greti pomagajo strokovnjaki s specifičnih področij.

5. Greta pripravi osnutek poročila, ki vsebuje analizo o izvajanju določb, ki so podlaga za ocenjevanje, pa tudi pobude in predloge glede načinov, s katerimi pogodbenica lahko rešuje probleme, ki jih opazi. Osnutek poročila se pošlje v komentar pogodbenici, ki je bila ocenjevana. Greta upošteva njene pripombe pri oblikovanju poročila.

6. Na tej podlagi Greta sprejme svoje poročilo in zaključke v zvezi z ukrepi, ki jih je sprejela pogodbenica za izvajanje določb Konvencije. To poročilo in zaključki se pošljejo pogodbenici in Odboru pogodbenic. Poročilo in zaključki Grete so od sprejetja javno objavljene skupaj s končnimi pripombami pogodbenic.

7. Brez vpliva na postopek iz prvega do šestega odstavka tega člena lahko Odbor pogodbenic na podlagi poročila in zaključkov Grete sprejme priporočila, ki so naslovljena na to pogodbenico v zvezi z:

a) ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da se uveljavijo zaključki Grete, po potrebi z določitvijo datuma, do katerega je treba sporočiti informacijo o izvedbi priporočil in

(b) namenom spodbujanja sodelovanja s to pogodbenico za ustrezno izvajanje Konvencije.
VIII. POGLAVJE - RAZMERJE DO DRUGIH MEDNARODNIH DOKUMENTOV
39. ČLEN - RAZMERJE DO PROTOKOLA ZA PREPREČEVANJE, ZATIRANJE IN KAZNOVANJE TRGOVINE Z LJUDMI, ZLASTI ŽENSKAMI IN OTROKI, KI DOPOLNJUJE KONVENCIJO ZDRUŽENIH NARODOV PROTI MEDNARODNEMU ORGANIZIRANEMU KRIMINALU

Konvencija ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz določb Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in katere namen je povečati zaščito, ki jo zagotavlja, in razviti standarde, ki so v njej vsebovani.

40. ČLEN - RAZMERJE DO DRUGIH MEDNARODNIH DOKUMENTOV

1. Konvencija ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz drugih mednarodnih dokumentov, katerih pogodbenice so tudi pogodbenice Konvencije ali bodo postale pogodbenice ali ki vsebujejo določbe o zadevah, ki jih ureja Konvencija in ki zagotavljajo večjo zaščito in pomoč za žrtve trgovine.

2. Pogodbenice Konvencije lahko med sabo sklepajo dvo- in večstranske sporazume na področjih, ki jih ureja Konvencija, z namenom dopolnitve ali krepitve njenih določb ali omogočanja uporabe načel, ki jih vsebuje.

3. Brez vpliva na predmet in namen Konvencije in brez vpliva na njeno polno izvajanje z drugimi pogodbenicami, pogodbenice, ki so članice Evropske unije, v medsebojnih odnosih uporabljajo pravila Skupnosti in Evropske unije, če le ta obstajajo za urejanje določenega vprašanja in veljajo v določenem primeru.

4. Konvencija v ničemer ne posega v pravice, obveznosti in odgovornost držav in posameznikov, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in mednarodnim pravom o človekovih pravicah, in kjer je ustrezno, zlasti iz konvencije iz leta 1951 in protokola iz leta 1967 o statusu beguncev in načela nevračanja, kot je vsebovano v teh dokumentih.

IX. POGLAVJE - SPREMEMBE KONVENCIJE

41. ČLEN - SPREMEMBE

1. Vsak predlog za spremembo Konvencije, ki ga predstavi pogodbenica, se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki ga posreduje državam članicam Sveta Evrope, vsaki podpisnici, vsaki državi pogodbenici, Evropski skupnosti, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu Konvencije v skladu z določbami 42. člena, in vsaki državi, ki je bila povabljena k pristopu h Konvenciji v skladu s 43. členom.

2. Vsaka sprememba, ki jo predlaga pogodbenica, se sporoči Greti, ki Odboru ministrov sporoči svoje mnenje o predlagani spremembi.

3. Odbor ministrov prouči predlagano spremembo in mnenje Grete in po posvetovanju s pogodbenicami Konvencije in po doseženem soglasju lahko sprejme spremembo.

4. Besedilo spremembe, ki jo sprejme Odbor ministrov v skladu s tretjim odstavkom tega člena, se posreduje pogodbenicam v sprejetje.

5. Vsaka sprememba, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom tega člena začne veljati prvi dan meseca po preteku obdobja enega meseca po datumu, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.

X. POGLAVJE - KONČNE DOLOČBE

42. ČLEN - PODPIS IN ZAČETEK VELJAVNOSTI

1. Konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi, in Evropski skupnosti.

2. Konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3. Konvencija začne veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po dnevu, ko je deset podpisnic, od katerih jih je najmanj osem držav članic Sveta Evrope, privolilo, da jih Konvencija zavezuje v skladu z določbami prejšnjega odstavka tega člena.

4. Za vsako državo, omenjeno v prvem odstavku, ali za Evropsko skupnost, ki pozneje privoli, da jo Konvencija zavezuje, začne ta veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po dnevu deponiranja njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

43. ČLEN - PRISTOP H KONVENCIJI

1. Po začetku veljavnosti Konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju s pogodbenicami Konvencije in po doseženem soglasju povabi katero koli državo nečlanico Sveta Evrope, ki ni sodelovala pri pripravi Konvencije, da pristopi h Konvenciji, in sicer na podlagi sklepa, ki ga sprejme večina, določena v odstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, in soglasnega sklepa predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico biti zastopane v Odboru ministrov.

2. Za vsako državo, ki h Konvenciji pristopi, začne ta veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po dnevu deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

44. ČLEN - OZEMLJA UPORABE

1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, na katerih se Konvencija uporablja.

2. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo Konvencije na katero koli drugo ozemlje, ki je določeno v izjavi in za katerega mednarodne odnose je odgovorna ali v imenu katerega je pooblaščena prevzemati obveznosti. Za tako ozemlje začne Konvencija veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.

3. Z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja, je mogoče umakniti vsako izjavo, dano po prejšnjih dveh odstavkih za katero koli ozemlje, določeno v taki izjavi. Umik začne veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako uradno obvestilo.

45. ČLEN - PRIDRŽKI

K določbam Konvencije niso dopustni nobeni pridržki, z izjemo pridržka k drugemu odstavku 31. člena.

46. ČLEN - ODPOVED

1. Vsaka pogodbenica lahko Konvencijo kadar koli odpove z uradno obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2. Taka odpoved začne veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po dnevu, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

47. ČLEN - URADNO OBVESTILO

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, vsako državo podpisnico, vsako državo pogodbenico, Evropsko skupnost, vsako drugo državo, ki je bila povabljena, da podpiše Konvencijo v skladu z določbami 42. člena, in vsako državo, ki je bila povabljena, da pristopi h Konvenciji v skladu z določbami 43. člena, o:

a) vsakem podpisu,

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu,

c) vsakem datumu začetka veljavnosti Konvencije v skladu z 42. ali 43. členom,

d) vsaki spremembi, sprejeti v skladu z 41. členom, in datumu začetka veljavnosti te spremembe,

e) vsaki odpovedi, dani na podlagi določb 46. člena,

f) vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s Konvencijo,

g) vsakem pridržku v skladu s 45. členom.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali Konvencijo.
Sklenjeno v Varšavi, 16. maja 2005, v angleščini in francoščini, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjeno kopijo vsaki državi članici Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi Konvencije, Evropski skupnosti, in vsaki državi, ki je povabljena, da pristopi h Konvenciji.