| HUDOC številka | REF00000249 |
|---|---|
| Vlagatelj tožbe | ANGELUCCI |
| Tožena država | Italija |
| Številka vloge | 00012666/87 |
| Objavljeno v | A196-C |
| Sestava sodišča | senat |
| Datum vložitve tožbe | / |
| Datum sodbe | 19.02.1991 |
| Obravnavani členi | 6-1; 41 |
| Izrek sodbe | Kršitev čl. 6-1; Premoženjska škoda - zahtevek zavrnjen; Nepremoženjska škoda - denarna odškodnina; Prisoditev stroškov in izdatkov - v okviru postopka po Konvenciji |
| Ločena mnenja | Ne |
| Ključne besede | Razumen rok; Pravično zadoščenje |
[Gospod Roberto Angelucci je bil italijanski državljan, živeč v Rimu.
Delal je kot poslovnež. Avgusta 1975 je bil v okviru policijske akcije zoper
nedovoljen promet z mamili ustavljen na javni cesti. Trdil je, da je bil
odpeljan na policijsko postajo in da je bila pri njem doma brez predhodne
sodne odredbe opravljena hišna preiskava. Najdenega ni bilo nič in pritožnik
je bil izpuščen še isti dan. Vlada je trdila, da ni nobenega dokaza, ki
bi kazal na resničnost pritožnikove trditve, da je bil aretiran ali da je
bila pri njem doma izvedena hišna preiskava.
Naknadno policijsko poročilo z dne 5. 8. 1975 je pritožnika in druge osebe
ovadilo Rimskemu državnemu tožilstvu zaradi kriminalnega združevanje in
nedovoljenega prometa z mamili, ki je na tej podlagi o gospodu Angelucciju
odprlo kartoteko. Državno tožilstvo je 14. 8. 1975 prosilo za podatke o
pritožnikovem osebnem statusu, 3. 12. 1977 pa je zahtevalo še kopijo njegove
policijske kartoteke.
10. 5. 1978 je pritožnik določil odvetnika za svojo obrambo. Slednji je
27. 10. 1978 na državno tožilstvo podal naslednjo pritožbo: Glede na dejstvo,
da od leta 1975 potekajo postopki, povezani z resnimi obtožbami zoper mojo
stranko, in da je le ta popolno nepovezana z ji očitanimi kaznivimi dejanji
in je postala vpletena šele na podlagi policijske akcije, ko je bila v svojem
avtomobilu, ter glede na to, da so ji in ji še zmeraj te obtožbe povzročajo
resno škodo, zahtevam, da jo zaslišite, da bo tako imela možnost priskrbeti
vam vsa potrebna pojasnila v zvezi z dejanji, ki jo domnevno bremenijo.
Državno tožilstvo je primer 28. 11. 1980 predalo preiskovalnemu sodniku.
Prišlo je do preiskave in 3. 12. 1980 je bila preiskava zaupana Preiskovalnemu
oddelku X (10) pri Rimskem okrajnem sodišču, vendar je bila kmalu predana
Oddelku III (3). Pritožnik je 13. 2. 1981 brezuspešno prosil, da bi bil
zaslišan s strani preiskovalnega sodnika. Do zaslišanja je prišlo šele 28.
1. 1986. Po zaslišanju in brez nadaljnjih preiskovalnih dejanj so bile obtožbe
zoper njega 16. 7. 1986 opuščene zaradi pomanjkanja dokazov.]
[Obdobje, ki naj se upošteva, se je po mnenju Sodišča pričelo najkasneje 10. 5. 1978, ko si je pritožnik določil obrambo. Končalo se je najhitreje 16. 7. 1986, ko so bile opuščene obtožbe, in najkasneje 19. 7. 1986, ko je minil rok za pritožbo s strani organov pregona. Sodišče je soglasno odločilo (kakor v svojem mnenju tudi Komisija), da je prišlo do kršitve 1. odstavka 6. člena Konvencije ter da mora italijanska država gospodu Angelluciju izplačati odškodnino v višini 30.000.000 lir za nepremoženjsko škodo ter za pravne stroške in izdatke.]
