| HUDOC številka | REF00000620 |
|---|---|
| Vlagatelj tožbe | Z |
| Tožena država | Finska |
| Številka vloge | 00022009/93 |
| Objavljeno v | Reports 1997-I |
| Sestava sodišča | senat |
| Datum vložitve tožbe | / |
| Datum sodbe | 25.02.1997 |
| Obravnavani členi | 8; 13; 41 |
| Izrek sodbe | Kršitev čl. 8; Ni potrebno preučiti čl. 13; Nepremoženjska škoda - denarna odškodnina; Delna prisoditev stroškov in izdatkov - v postopku pred domačimi sodišči; Delna prisoditev stroškov in izdatkov - v postopku pred domačimi sodišči |
| Ločena mnenja | Ne |
| Ključne besede | Spoštovanje zasebnega življenja; Spoštovanje družinskega življenja; Vmešavanje; Nujno v demokratični družbi; Preprečevanje kriminala; Varstvo pravic in svoboščin drugih; Nepremoženjska škoda; Stroški in izdatki |
 [Vlagateljica pritožbe je finska državljanka Z. V času dogajanja, zaradi
katerega se pritožuje, je bila poročena z gospodom X, ki ni finski državljan.
Oba sta okužena z virusom HIV. Leta 1992 je Mestno sodišče v Helsinkiju
obsodilo gospoda X na zaporno kazen zaradi posilstva osebe O. Po sojenju
je bilo ugotovljeno, da sta oba zakonca, Z in X seropozitivna. Oseba M je
vložila ovadbo policiji, ker naj bi jo X namenoma poskusil okužiti s HIV
pri spolnem odnosu (poskus uboja). Septembra 1992 je bil X ponovno aretiran
zaradi posilstev in poskusa uboja zaradi okužbe drugih z virusom HIV. Policija
je nato ugotovila, da je bila gospa Z ugotovljena za seropozitivno že leta
1990. Sodišče je njenemu zdravniku ukazalo, da naj preda Sodišču zdravstveno
kartoteko gospe Z in zdravnik je to storil. Na sojenju gospodu X so bili
zaslišani tudi zdravniki gospe Z, čeprav so se temu upirali. Gospod X je
bil obsojen, Mestno sodišče v Helsinkiju je na njegovo zahtevo in zahtevo
gospe Z ukazalo desetletno dobo zaupnosti za dostop javnosti do podatkov
iz sodbe. Gospod X se je pritožil Apelacijskemu sodišču, ki je v glavnem
potrdilo sodbo Mestnega sodišča v Helsinkiju, med drugim pa je v svoji sodbi
omenilo tudi večino podatkov, ki so bili pridobljeni iz zdravstvenih kartotek
gospe Z in odločilo, da ti podatki iz zdravstvenih kartotek postanejo javni
leta 2002. Tudi sami podatki iz njene zdravstvene kartoteke iz odločbe Apelacijskega
sodišča so bili kmalu objavljeni v raznih časopisih. Po izgubljenih pritožbah
na Finskem se je gospa R pritožila Evropski komisiji za človekove pravice
in Evropskemu sodišču za človekove pravice zaradi kršitve 8. člena Evropske
konvencije o človekovih pravicah, ki ščiti zasebno in družinsko življenje.]
 
[...]
 
113. Končno mora Sodišče preiskati, če so obstajali zadostni razlogi, da
se upraviči razkritje vlagateljičine identitete in HIV okužbe v besedilu
sodbe Apelacijskega sodišča, ki je bila na razpolago tudi tisku (glej točke
36 in 43 zgoraj).
 
Po relevantnem finskem pravu je imelo Apelacijsko sodišče diskrecijo, da
prvič izključi omembo katerihkoli imen v sodbi, ki bi dopuščala identifikacijo
vlagateljice, in drugič, da zadrži celotno obrazložitev zaupno za določeno
dobo in namesto tega objavi skrajšano verzijo obrazložitve, bistveni del
in omembo uporabljenega prava (glej 52. točko zgoraj). Dejansko je Mestno
sodišče v skladu s temi kriteriji objavilo svojo sodbo, ne da bi bilo kaj
nasprotnih komentarjev (glej točko 33 zgoraj).
 
Ne glede na to ali je vlagateljica izrecno zahtevala, da naj Apelacijsko
sodišče izključi razkritje njene identitete in zdravstvenega stanja, je
bilo to sodišče [Apelacijsko] obveščeno s strani odvetnika gospoda X v zvezi
z njenimi željami, da naj se odredba o zaupnosti podaljša čez deset let
(glej 35. točko zgoraj). Iz tega je očitno izhajalo, da bi nasprotovala
razkritju informacije javnosti.
 
V teh okoliščinah in v zvezi z upoštevanjem razmišljanj, omenjenih v 112.
točki zgoraj, Sodišče ne ugotavlja, da je bila sporna objava podprta s kakšnimi
tehtnimi razlogi. V skladu s tem je objava zadevne informacije utemeljila
kršitev vlagateljičine pravice do spoštovanja njenega zasebnega in družinskega
življenja, kot je zajamčeno z 8. členom.
  114. [...] Po drugi strani, ugotavlja (3), da bi omogočenje dostopa javnosti do zadevnih zdravstvenih podatkov že tako zgodaj kot leta 2002, če bi to bilo izvršeno, utemeljilo kršitev tega člena in (4), da je obstajala kršitev v zvezi s tem z objavo vlagateljičine identitete in zdravstvenega stanja v sodbi Apelacijskega sodišča. [...]
 
[...] II.
 
Z namigom, da je bila desetletna omejitev zaradi zaupnosti, odločena s
strani finskih sodišč, v tem primeru prekratka, izgleda, da to Sodišče namiguje,
da je javni dostop do zdravstvenih podatkov dopusten potem, ko se je izteklo
dovolj dolgo časa.
 
Brez predsodka, kaj je sprejemljivo v zvezi z drugimi informacijami v dosjejih
kazenskih primerov, menim, da morajo medicinski podatki v takšnih dosjejih
ostati zaupni za neomejen čas.
 
Interes, da se zagotovi, da so sodna postopanja javna, ne zadostuje, da
upraviči razkritje zaupnih podatkov, tudi, ko preteče že mnogo let. [...]