| HUDOC številka | REF00000170 |
|---|---|
| Vlagatelj tožbe | SUTTER |
| Tožena država | Švica |
| Številka vloge | 00008209/78 |
| Objavljeno v | A74 |
| Sestava sodišča | plenum |
| Datum vložitve tožbe | / |
| Datum sodbe | 22.02.1984 |
| Obravnavani členi | 6-1 |
| Izrek sodbe | Ni kršitve čl. 6-1 |
| Ločena mnenja | Ne |
| Ključne besede | Poštena obravnava; Javna obravnava; Javna sodba |
 Peter Sutter, švicarski študent, rojen 1949. leta, živel je v Baslu in
leta 1976 opravil orožne vaje kot del vojaške obveznosti. Dne 16. maja 1977
ga je prvostopenjsko sodišče [Divisional Court] po javni glavni obravnavi
zaradi nepokorščine in subsidiarno za neupoštevanje vojaških predpisov o
pričeskah obsodilo na deset dni zapora. Sodba je bila javno izrečena istega
dne, kopijo sodbe je sodišče poslalo Sutterju dne 23. junija. Sutter se
je glede pravnih vprašanj pritožil na vojaško kasacijsko sodišče, ki je
po pisnem postopku 21. oktobra 1977 pritožbo zavrnilo. Sodba vojaškega kasacijskega
sodišča je bila izdana v odsotnosti strank, celotna sodba pa je bila poslana
pritožniku tri mesece kasneje.
 
Po 1. januarju 1980, ko je začel veljati dne 23. marca 1979 sprejet zvezni
vojaški kazenski postopek, se sodbe vojaškega kasacijskega sodišča razglašajo
javno.
 
V svoji pritožbi, vloženi pri Komisiji 17. aprila 1978, je Sutter podal
številne pritožbe, temelječe na 1. odst. 6. člena Konvencije. Trdil je,
da vojaška sodišča niso delovala neodvisno in nepristransko, da so postopki
pred vojaškim kasacijskim sodiščem pisni in ne javni ter da sodišče sodbe
ni razglasilo javno, temveč jo je strankam zgolj poslalo. Končno je zatrjeval
kršitev načela enakosti orožij.
 
Sodba z dne 22. februarja 1984
 
Glede načela javnosti je sodišče ponovilo svoje stališče iz sodbe v primeru
Pretto in ostali.
 
Za razliko od postopkov pred prvostopenjskim sodiščem so bili postopki pred
vojaškim kasacijskim sodiščem pisni. Sodišče je ugotovilo, da vojaško kasacijsko
sodišče o zadevi ni vsebinsko odločalo, temveč da je v svoji sodbi odločalo
o interpretaciji pomembnejših pravnih vprašanj. Sodišče je soglasno sklenilo,
da izostanek javne glavne obravnave ni pomenil kršitve 1. odst. 6. člena
Konvencije.
 
Glede izločitve javnosti pri razglasitvi sodbe je Sodišče ugotovilo, da
lahko v Švici vsakdo, ki dokaže interes, dobi kopijo celotne sodbe vojaškega
kasacijskega sodišča; pomembnejše sodbe tega sodišča pa so objavljene v
uradnem glasilu. Glede na dejstvo, da Sutterjev položaj ni bil v ničemer
drugačen, je Sodišče mnenja, da Konvencija ne zahteva javne razglasitve
sodbe. Sodišče je tako odločilo, da v tem pogledu ni bilo kršitve 1. odst.
6. člena Konvencije (z enajstimi glasovi proti štirim).