| HUDOC številka | REF00001004 |
|---|---|
| Vlagatelj tožbe | LAUKO |
| Tožena država | Slovaška |
| Številka vloge | 00026138/95 |
| Objavljeno v | Reports 1998-VI |
| Sestava sodišča | senat |
| Datum vložitve tožbe | / |
| Datum sodbe | 02.09.1998 |
| Obravnavani členi | 6-1; 13; 41 |
| Izrek sodbe | Kršitev čl. 6-1; Ni potrebno preučiti čl. 13; Nepremoženjska škoda - denarna odškodnina; Delna prisoditev stroškov in izdatkov - v postopku pred domačimi sodišči; Delna prisoditev stroškov in izdatkov - v okviru postopka po Konvenciji |
| Ločena mnenja | Ne |
| Ključne besede | Kazenska obtožba; Kazenski postopek; Neodvisno sodišče |
 [Slovaški državljan, gospod Lauko je storil prekršek [priestupok], ker
je med drugim obtožil družino B., da mu grozi zaradi tega, ker je kupil
stanovanje, da mu uničujejo vrata, okna in poštni nabiralnik. Policija tega
ni uspela dokazati, zato ga je prijavila Lokalnemu uradu Dubnice nad Vahom,
češ da je neutemeljeno obtožil družino B.. Kaznovan je bil z globo 300 slovaških
kron, dolžan je bil plačati tudi 150 slovaških kron stroškov. Po neuspešni
pritožbi višjemu upravnemu organu je vložil ustavno pritožbo na Ustavno
sodišče Republike Slovaške, kjer se je skliceval tudi na 6. člen Evropske
konvencije o človekovih pravicah.]
 
[...] 16. 24. novembra 1994 je Ustavno sodišče zavrnilo vlagateljevo ustavno
pritožbo kot očitno neutemeljeno. Med drugim je odločilo:
 
Prekršek je na splošno karakteriziran s kršitvijo pravil prava [wrongful
breach of law] ali zakonitih obveznosti v različnih področjih javne uprave,
ki predstavlja manjšo nevarnost družbi. Zaradi njegovega značaja prekršek
ni podvržen sodni presoji. [...] V skladu z Zakonom o prekrških spada presoja
prekrškov v pristojnost upravnih oblasti. [...] zakonitost odločb upravnih
organov spada v sodno presojo le kadar je bila naložena globa, ki presega
2000 slovaških kron [...]
 
[...] 2. Presoja Sodišča
 
[...] 64.
 
[...] Zaupati pregon in kaznovanje prekrškov upravnim oblastem ni v neskladju
s Konvencijo, vendar je potrebno poudariti, da mora obravnavana oseba imeti
možnost, da izpodbija katerokoli odločbo zoper njo pred sodiščem, ki nudi
jamstva 6. člena. V tem primeru pa vlagatelj odločb Lokalnega in Okrajnega
urada ni mogel dati v presojo neodvisnemu in nepristranskemu sodišču, kajti
njegovo pritožbo je Ustavno sodišče zavrnilo na podlagi, da prekršek, za
katerega je šlo, ne more biti predmet presoje s strani sodišča (glej točki
16. in 17. zgoraj).
 
V skladu z zgoraj povedanim je Sodišče mnenja, da je bila kršena vlagateljeva
pravica do zaslišanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem. [...]