Sodbe v slovenščini

ÖZTÜRK v Zvezna Republika Nemčija

ÖZTÜRK v. ZVEZNA REPUBLIKA NEMCIJA

(Eur. Court H.R., 21. 2. 1984, Series A no. 73)

          1. - 8. [...]
           9. Vlagatelj pritožbe g. Öztürk, turški državljan, rojen leta 1934, je prebivalec Bad Rappenau-Heinsheima v Zvezni republiki Nemčiji. [...]
           10. 27. januarja 1978 je z avtomobilom trčil v drug, parkirani avtomobil, s čimer je na obeh vozilih povzročil okrog 5000 DEM škode. Lastnik drugega vozila je dogodek prijavil policiji v Neckarsulmu. Ob prihodu na kraj dejanja je policija s pomočjo obvestila, napisanega v turščini, vlagatelja pritožbe med drugim seznanila s pravicama, da mu ni treba podati nobene izjave in da se lahko posvetuje z zagovornikom. Omenjeni pravici je uveljavil. Policija je o dogodku obvestila upravne organe v Heilbronnu.
           11. Z odločbo z dne 6. aprila so upravni organi v Heilbronnu g. Öztürku naložili globo 60. DEM za povzročitev prometne nesreče s trčenjem v drugo vozilo zaradi malomarne vožnje. Poleg tega so mu naložili plačilo 13. DEM za takse in stroške. Odločitev je temeljila na 17. členu Zakona o upravno-kazenskih kršitvah [...]
           12. 11. aprila 1978 je vlagatelj pritožbe [...] vložil ugovor proti zgoraj omenjeni odločitvi [...]; izjavil je, da se ni odpovedal svoji pravici do javne obravnave pred sodiščem.
           Pisarna javnega tožilca, povezana z Deželnim sodiščem v Heilbronnu, ki je spis prejela 5. maja, je šest dni pozneje sporočila, da ne ugovarja popolnoma pisnemu postopku in da se zaslišanj ne bo udeležila.
           13. Okrožno sodišče v Heilbronnu je s pomočjo tolmača 3. avgusta na javni obravnavi zaslišalo g. Öztürka in tri priče. Vlagatelj pritožbe je takoj nato umaknil ugovor. Odločba heilbronnskih upravnih organov z dne 6. aprila je s tem postala pravnomočna.
           14. Okrožno sodišče je odločilo, da mora vlagatelj pritožbe nositi sodne in lastne stroške. 12. septembra mu je blagajna Okrožnega sodišča odmerila 184,70 DEM stroškov, od katerih so stroški tolmača znašali 63,90 DEM.
           15.Ker mu je bilo naloženo plačilo stroškov tolmača, se je g. Öztürk 4. oktobra na podlagi 6. člena Konvencije pritožil. Skliceval se je na poročilo Komisije z dne 18. maja 1977 v primeru Luedicke, Belkacem in Koç [...] Sodišče je o tem primeru razsodilo šele 28. novembra.
           Okrožno sodišče je 25. oktobra vlogo zavrnilo. [...] Menilo je, da mnenje Komisije (za razliko od mnenja Sodišča) za države podpisnice ni zavezujoče.
           16. [...]
           17. Namen Zakona o upravno-kazenskih kršitvah iz let 1968 in 1975 je bil izločiti neznatne prestopke iz sfere kazenskega prava. [...]
           18. [...] Zakon o upravno-kazenskih kršitvah upravno-kazensko kršitev [Ordnungswidrigkeit] definira kot protipravno in očitka vredno dejanje, čigar storilec se kaznuje z denarno globo. Le-ta lahko znaša od 5 do 1000 DEM. [...]
           19. - 23. [...]
           24. Preiskava upravno-kazenskih kršitev je v rokah policijskih organov. [...]
           26. [...] Ukrepe izvedene med preiskavo je načeloma mogoče izpodbijati pred sodiščem.
           27. Če zakon ne določa drugače [...], se kazen za upravno-kazensko kršitev naloži z upravno odločbo.
           Prizadeta oseba sme v roku enega tedna vložiti ugovor. Če ugovora ne umakne, upravni organi pošljejo spis javnemu tožilcu, ki ga preda pristojnemu okrožnemu sodišču, sam pa prevzame funkcijo pregona.
           28. [...] Če je ugovor dopusten, ga bo sodišče pregledalo in načeloma opravilo obravnavo ter izreklo sodbo. [...]
           29. - 32. [...]
           33. Če prizadeta oseba v določenem roku ni plačala kazni, pa ni bila ugotovljena njena plačilna nesposobnost, sme sodišče, če je bila kazen naložena s sodno odločbo, na predlog upravnih organov ali na lastno pobudo odrediti prisilni zapor. Zapor ne nadomesti plačila kazni v pomenu nadomestne kazni, temveč ima cilj zgolj prisiliti osebo k plačilu. [...]
           34. Pristojni organi uporabljajo glede stroškov upravnega postopka uporabljajo analogno določena pravila Zakona o kazenskem postopku.
           35. Prizadeta oseba mora v skladu s 109. členom mora plačati stroške postopka, če ugovor umakne ali če ga sodišče zavrne.
           [...]
           Stroški tolmača so vključeni v stroške postopka. Vendar pa je nemški zakonodajalec v skladu z odločitvijo v primeru Luedicke, Belkacem in Koç 28. 11. 1978, noveliral Zakon o sodnih stroških, kadar gre za kazenske - in to izključno kazenske - postopke. Po noveli se stroški tolmača prizadeti osebi ne zaračunavajo, če je zaradi gluhote, nemosti ali ker ni govorila nemškega jezika potrebovala prevajanje izjav ali dokumentov, ki jih mora obdolženec razumeti za pripravo svoje obrambe.
           36. - 41. [...]
           42. 14. februarja 1979 se je g. Öztürk v svoji vlogi Komisiji pritožil zaradi kršitve točke e 3. odstavka 6. člena Konvencije, ker mu je Okrožno sodišče v Heilbronnu naložilo plačilo stroškov tolmača.
           43. [...] V svojem poročilu je Komisija 12. maja 1982 [...] izrazila mnenje, da je do kršitve prišlo.
           44. - 45. [...]
           46. Vlada meni, da uporaba točke e. 3. odstavka 6. člena Konvencije v okoliščinah primera ne pride v poštev, saj g. Öztürk ni bil „obtožen kaznivega dejanja”. Po Zakonu o upravno-kazenskih kršitvah, ki je „dekriminaliziral” manjše prestopke, še posebej v sferi cestnega prometa, dejstva, predložena proti g. Öztürku, utemeljujejo zgolj upravno-kazensko kršitev. Upravno-kazenske kršitve se po mnenju Vlade razlikujejo od kaznivih dejanj, ne le glede postopka obtoževanja in kaznovanja, temveč tudi glede pravnih značilnosti in posledic.
           47. 49. [...]
           50. [...] Ugotoviti moramo, ali je bila upravno-kazenska kršitev, storjena s strani vlagatelja pritožbe, kaznivo dejanje v smislu 6. člena. Sodišče se zanaša na kriterije, sprejete v primeru Engel in drugi v. Nizozemska, 8. 6. 1976. Odkriti je treba:
           - ali tekst, ki opisuje prestopek, v kontekstu pravnega sistema države sodi na področje kazenskega prava;
           - naravo kršitve;
           - vrsto in strogost kazni [...]
           51. [...] Zgodovinsko gledano so bile upravno-kazenske kršitve z Zakonom o upravno-kazenskih kršitvah izločene iz sfere kazenskega prava. [...]
           Čeprav v tej točki sprejemamo vladne argumente, menimo, da ni nikakršne absolutne pregrade, ki bi upravno-kazenske kršitve ločevala od kaznivih dejanj. [...] Sodišče tudi ni spregledalo dejstva, da se pravila kazenskega postopka analogno uporabljajo v postopku o upravno-kazenskih kršitvah. [...]
           52. [...] Po mnenju Komisije je prestopek, storjen s strani vlagatelja pritožbe, po svojem značaju kaznivo dejanje.
           Vlada v nasprotju s tem zatrjuje, da gre za kršitev majhnega pomena. [...] S sredstvi kazenskega prava naj bi družba varovala svoje temeljne vrednote ter pravice in interese, nujne za njen obstoj, medtem ko naj bi pravo o upravno-kazenskih kršitvah ohranjalo predvsem javni red.
           [...]
           53. Ne podcenjujemo tehtnosti vladnih argumentov [...], vendar pa menimo, da je za opredelitev nekega dejanja kot kaznivega bistvena težnja po naložitvi kazni storilcu. Kazen deluje zastraševalno, ponavadi pa pomeni prikrajšanje človeka za premoženje ali svobodo.
           [...] Čeprav je globa za upravno-kazensko kršitev lažja od denarne kazni za kaznivo dejanje, je obdržala svoj kaznovalni značaj. [...] Pravilo, ki opredeljuje upravno-kazensko kršitev na področju prometa, ni naperjeno proti skupini s posebnim statusom - kot na primer v disciplinskem pravu, temveč proti vsem uporabnikom cest. [...] Sankcija - temu vlada ne oporeka - je torej obdržala tako svoj kaznovalni kot tudi zastraševalni značaj, torej gre za kaznivo dejanje v smislu 6. člena Konvencije.
           54. [...] Relativno pomanjkanje resnosti kazni kršitvi ne more odvzeti njenega kazenskega značaja.
           55. Vlada nadalje zatrjuje, da vlagatelj pritožbe ni imel statusa osebe, obtožene kaznivega dejanja, ker Zakon o upravno-kazenskih kršitvah ne predvideva obtožnice [...] Na tem mestu bi radi spomnili na našo ustaljeno prakso, po kateri velja kot obtožnica v smislu Konvencije „uradno obvestilo, dano posamezniku s strani pooblaščenega organa, z navedbo, da je storil kaznivo dejanje”, čeprav „ima lahko včasih obliko drugih ukrepov, ki implicitno vsebujejo tako navedbo in vsebinsko enako posežejo v položaj osumljenca” (glej Foti in drugi 10. 12. 1982). V pričujočem primeru je bil vlagatelj pritožbe „obtožen” najpozneje v začetku aprila 1978, ko mu je bila sporočena odločba upravnih organov v Heilbronnu.
           56. [...] Glede na veliko število majhnih kršitev, predvsem na področju cestnega prometa, utegne imeti država podpisnica dober razlog za razbremenitev svojih sodišč [...] Prenos obtoževanja in kaznovanja za manjše prestopke na upravne organe ni neskladen s Konvencijo, če je prizadeti osebi omogočeno, da njihove odločbe izpodbija pred sodiščem, ki nudi zagotovila iz 6. člena. [...]