| HUDOC številka | REF00000359 |
|---|---|
| Vlagatelj tožbe | DROZD IN JANOUSEK |
| Tožena država | Francija |
| Številka vloge | 00012747/87 |
| Objavljeno v | A240 |
| Sestava sodišča | plenum |
| Datum vložitve tožbe | 03.08.1991 |
| Datum sodbe | 26.06.1992 |
| Obravnavani členi | 1; 6; 5-1-a; 56 |
| Izrek sodbe | Predhodni ugovor dovoljen (nepristojnost); Predhodni ugovor zavrnjen (neizčrpanje); Ni kršitve čl. 5-1 |
| Ločena mnenja | Ne |
| Ključne besede | Poštena obravnava; Pravice obrambe; Brezplačna pomoč tolmača; Zakoniti odvzem prostosti; Postopek predpisan z zakonom; Predpisano z zakonom; Ozemeljska veljavnost; Odgovornost držav |
1. - 10. [...]
11. G. Jordi Drozd, španski državljan, in g. Pavel Janousek, češkoslovaški
državljan, prestajata v Franciji štirinajstletno zaporno kazen, ki je posledica
njune obsodbe pred sodiščem Kneževine Andore zaradi oboroženega ropa, storjenega
v Andorri la Velli. [...]
12. - 13. [...]
14. Po pritožbi zoper neznani osebi zaradi oboroženega ropa predstavnika
draguljarske družbe je policija 7. marca 1986 g. Drozdu in g. Janousku odvzela
prostost.
15. Škofijski battle je uvedel preiskavo. [...]
16. Vlagateljema pritožbe je sodil Tribunal de Corts. Sodišče je bilo sestavljeno
iz apelacijskega sodnika, H. P.-ja, častnega sodnika pri Apelacijskem sodišču
v Toulousu, ki ga je imenoval francoski sovladar, ter dveh sodnih svetovalcev,
N. T.-ja, ki je nadomeščal francoskega veguerja, s strani katerega je bil
tudi imenovan, sicer častnega sodnika Apelacijskega sodišča v Montpellieru,
in F. B.-ja, škofijskega vegeurja, španskega pravnika, imenovanega s strani
urgelskega škofa.
17. Sodišče je na javni obravnavi v Catalanu izreklo sodbo. Oba obtoženca
je spoznalo za kriva in ju obsodilo na štirinajstletno zaporno kazen. [...]
18. - 21. [...]
22. [...] Vlagatelja pritožbe sta trdila, da je bil škofijski battle, ki
je opravljal preiskavo, prisoten na seji Tribunala de Corts.
23. Vlada je zatrdila, da se v pričujočem primeru kaj takega ni zgodilo,
niti se ne bi moglo zgoditi.
24. Vlagatelja pritožbe sta trdila, da francoski sodni svetovalec ni imel
primernega znanja španščine, še manj pa katalonščine, jezika, v katerem
se je odvijala obravnava, kar naj bi ga prikrajšalo za vsako resnično možnost
sodelovanja v postopku.
25. [...]
26. Vlagatelja pritožbe sta trdila, da priče pred svojo izpovedbo niso bile
izolirane in da je domnevna žrtev, preden je izpovedala, slišala izjave
obtožencev.
Vlada je te trditve označila kot neresnične. [...]
[G. Janousek se je pritožil tudi, da mu med preiskavo niso omogočili pomoči
tolmača in zagovornika. Vlada je vse pritožbe zanikala.]
27. - 76. [...]
77. V svoji vlogi Komisiji z dne 26. novembra 1986 sta g. Drozd in g. Janousek
predložila dve seriji pritožb.
(a) Prva serija pritožb, ki je temeljila na 6. členu Konvencije, je bila
naperjena proti Franciji in Španiji, ki naj bi bili na mednarodni ravni
odgovorni za obnašanje oblasti v Andori.
[...]
(b) Druga serija pritožb, ki je temeljila na 1. odstavku 5. člena Konvencije,
je bila naperjena zgolj proti Franciji. Oba vlagatelja pritožbe sta menila,
da je njuno prestajanje kazni v Franciji nezakonito, saj po njunem mnenju
francoski zakon ne ureja izvrševanja sodb sodišča v Andori.
78. - 88. [...]
89. Kneževina ni članica Sveta Evrope. [...]Na kratko: sprejeti je potrebno
ugovor, da Sodišče nima pristojnosti ratione loci.
90. [...]
91. Odločiti je treba, ali je dejanja, proti katerim se pritožujeta g. Drozd
in g. Janousek, možno pripisati Franciji ali Španiji, čeprav do njih ni
prišlo na njunem ozemlju.
92. [...]
93. Francoska Vlada je menila, da Francije na podlagi dejstva, da sodišča
v Andori vključujejo francoske sodnike in so pod kontrolo francoskih sodišč,
ni mogoče imeti za odgovorno za sodna dejanja Andore.
[...] Francoski sodniki so v manjšini.
Drugič: Vlada je izjavila, da francoska sodišča nimajo moči neposrednega
ali posrednega nadzorstva nad sodbami in sklepi, izrečenimi v Kneževini.
[...]
94. - 95. [...]
96. Sodišče, kot tudi že Komisija, sprejema vladne argumente. [...]
97. Na kratko: tudi ugovor pomanjkanja pristojnosti ratione personae je
treba sprejeti.
98. - 103. [...]
104. V zvezi z zakonitostjo zapora se pojavljata dve različni, vendar tesno
povezani vprašanji: prvič, ali zanj obstaja zadostna pravna podlaga v francoskem
pravu, in drugič, ali bi morala francoska sodišča izvajati nadzor nad sodbami,
razglašenimi v Andori.
105. [...]
106. [...]Običaj, da osebe, obsojene v Andori, kazen odslužijo v Franciji
ali Španiji, izhaja še iz srednjega veka. [...]Francosko pravo vključuje
zakon št. 84-1150 z dne 21. decembra 1984, ki govori o premestitvi oseb,
obsojenih v tujini, v Francijo. Čeprav zakon kot temelj za svojo uporabo
omenja zgolj mednarodno konvencijo ali dogovor, se ga uporablja tudi na
temelju običaja. To je bilo moč razbrati iz navodil za ureditev zaporov,
ki jih je izdal Minister za pravosodje.
107. [...] Ni dvoma, da je bila odreditev zapora vlagateljev pritožbe v
skladu s postopki, predpisanimi v francoskem pravu, še posebej glede na
to, da g. Drozd in g. Janousek nista izpodbijala veljavnosti običaja pred
francoskimi sodišči. [...]
108. - 109. [...]
110. Kot je pred nami že Komisija, menimo, da je v tem primeru Tribunal
de Corts, ki je obsodil g. Drozda in g. Janouska, pristojno sodišče v
smislu 1. (a) odstavka 5. člena. Ker Konvencija držav podpisnic ne zavezuje,
naj njene standarde razširijo na tretje države ali ozemlja, Francija ni
bila zavezana preveriti, ali je bil postopek, ki je pripeljal do obsodbe,
skladen z vsemi zahtevami 6. člena Konvencije. [...] Kljub temu pa so države
podpisnice zavezane odkloniti svoje sodelovanje, če je obsodba posledica
očitnega zanikanja pravičnosti (Soering v. Združeno kraljestvo 7. 7. 1989).
Zavedamo se izjave, ki jo je podala francoska vlada, da bi Francija dejansko
odklonila svoje običajno sodelovanje, če bi šlo za izvršitev andorske sodbe,
ki bi bila očitno nasprotna 6. členu ali njegovim načelom. Potrditev te
izjave je moč najti v sklepih nekaterih francoskih sodišč: nekatera odklanjajo
izročitev osebe, ki je bila obsojena v odsotnosti v državi, kjer ji v primeru
predaje ne bi bilo mogoče ponovno soditi, Državni svet pa je prepovedal
izročitev oseb, ki bi bile v drugi državi podvržene smrtni kazni, kot nezdružljivo
s francosko ureditvijo. [...]
Po mnenju Sodišča Francija v pričujočem primeru ni bila zavezana odkloniti
svojega sodelovanja pri izvršitvi kazni.
Čeprav soglašam s svojimi kolegi glede problema, povezanega s 6. členom,
pa se bojim, da ne morem enako storiti glede očitane kršitve 1. odstavka
5. člena.
Na kratko: ne morem sprejeti, da lahko Francija, na ozemlju katere sta bila
vlagatelja pritožbe dejansko zaprta, opraviči svojo opustitev razumnega
nadzora glede skladnosti andorskih postopkov s Konvencijo, saj je od njih
odvisna zakonitost samega zapora.
[...] Bistveno je, da se je Francija zaradi svojih tesnih in posebnih vezi
z andorskim sodnim sistemom dobro zavedala organske sestave sodišča, ki
je očitno omadeževala njegovo neodvisnost in nepristranskost. Dejansko je
namreč med sodniki sedel poveljnik policije.
[...]
Odklonilno ločeno mnenje sodnikov Pettitija, Valticosa in Lopes Rocha, ki
se mu pridružujeta sodnika Walsh in Spielmann
[...] Strogo gledano Andora ni ozemlje, za čigar mednarodne odnose sta odgovorni
Francija in Španija.
Ta argument ne zdrži, saj bi nas vodil do zaključka, da Konvencija v Andori
ne le ni uporabljiva, temveč tudi ne bi mogla biti uporabljiva, dokler Andora
ne bo imela pravne osebnosti v mednarodnem pravu. [...]
Kako lahko predsednik Republike Francije zanika francoske mednarodne obveznosti
na področju človekovih pravic, če sam nastopa kot sovladar Andore? [...]
