| HUDOC številka | REF00000107 |
|---|---|
| Vlagatelj tožbe | LE COMPTE, VAN LEUVEN in DE MEYERE |
| Tožena država | Belgija |
| Številka vloge | 00006878/75 |
| Objavljeno v | A43 |
| Sestava sodišča | plenum |
| Datum vložitve tožbe | / |
| Datum sodbe | 23.06.1981 |
| Obravnavani členi | 6-1; 11 |
| Izrek sodbe | Kršitev čl. 6-1; Pravično zadoščenje pridržano |
| Ločena mnenja | Ne |
| Ključne besede | Civilne pravice in obveznosti; Poštena obravnava; Dostop do sodišča; Nepristransko sodišče; Neodvisno sodišče; Javna sodba; Javna obravnava; Svoboda združevanja |
Junija 1971 je Provincialni svet Medicinskega združenja zahodne Flandrije
[Ordre des medecins] začasno odstavil s službenega mesta zdravnika dr. Le
Compteja, belgijskega državljana. To se je zgodilo zaradi objavljene zaničevalne
kritike organov združenja. Sankcijo je potrdil Pritožbeni svet združenja.
Maja 1974 je Kasacijsko sodišče zavrnilo pritožbo glede odločitve pritožbenega
sveta.
Januarja 1973 sta bila zdravnika dr. Van Leuven in dr. De Meyere, oba belgijska
državljana, obtožena kršitve poklicnega vedenja. Še posebej so jima očitali
načrtno zviševanje njunih honorarjev do višine, ki jo je še pokrilo socialno
zavarovanje, ter norčevanje iz drugih zdravnikov. Po zaslišanju obeh zdravnikov
je Medicinsko združenje odredilo začasno odstavitev. Pritožbeni svet je
znižal le trajanje odstavitve, Kasacijsko sodišče pa je pritožbo aprila
1975 zavrnilo.
Obe vlogi sta bili oktobra 1974 (Le Compte) in oktobra 1975 (Van Leuven
in De Meyere) vloženi na Komisijo. Komisija je vlogi sprejela in ju združila.
Vsi trije vlagatelji so trdili, da med disciplinskim postopkom niso imeli
zagotovil 6. člena.]
41. - 43. [Sodišče je najprej ugotovilo, da se 6. člen praviloma ne nanaša
na disciplinske postopke, saj se jih ne more označiti kot kazenske obtožbe
niti kot spor o civilnih pravicah in obveznostih, vendar so dovoljene posamezne
izjeme. Zaradi tega je moralo dognati ali, naj se 1. odstavek 6. člena uporabi
za celotni ali delni postopek pred provincialnim in pritožbenim svetom,
ki sta disciplinska organa, in na koncu pred Kasacijskim sodiščem, ki je
sodno telo.]
44. [...]
45. V obravnavanem primeru je potrebno določiti predhodno bistvo: ali lahko
rečemo, da je prišlo do resničnega pravdanja [contestation] (spora) [dispute]
v smislu dveh nasprotujočih si trditev ali vlog. [...]
Podobno kot zahteva duh Konvencije, ta beseda [contestation] ne sme biti
tolmačena preveč tehnično in ji je potrebno dati bolj stvaren kot pa dejanski
pomen. [...]
46.-47. [...]
48. [...] Zaradi zasebnega razmerja med strankami in bolniki ter zdravniki,
ki zasebno opravljajo poklic, kot so to počeli vlagatelji, imajo pravico
do nadaljnjega opravljanja poklica. V belgijskem pravu so ta razmerja običajno
pogodbena in temeljijo med posamezniki na osebnem razmerju.
49. [...]
50. Ker se mora spor glede odločitve, sprejete proti vlagateljem, razumeti
kot spor, ki se nanaša na civilne pravice in obveznosti, iz tega sledi,
da so vlagatelji za zadovoljitev zahtev, postavljenih v 1. odstavku 6. člena
upravičeni do obravnavanja primera pred sodnim telesom [tribunal].
51. Pravzaprav so primer obravnavala tri telesa: Provincialni svet, Pritožbeni
svet in Kasacijsko sodišče. [...]
1. odstavek
6. člena ne izpeljuje razlike med dejanskimi in pravnimi vprašanji, tako
ne za civilne primere, kot tudi ne za kazenske obtožbe. Obe kategoriji vprašanj
sta enako pomembni za izid postopka, ki se nanaša na civilne pravice in
obveznosti. Od tod pravica do sodišča (glej sodbo Golder) in pravica
do sodne odločitve spora (glej sodbo König) pokrivata dejanska vprašanja
toliko kot pravna vprašanja. [...]
52.-58. [Sodišče je sprejelo stališče, da so za zadostitev zahtev 1. odstavka
6. člena vsi trije zdravniki upravičeni do obravnavanja primera pred sodnim
telesom. Vendar to stališče ni obvezno za Provincialni svet, saj 6. člen
ne zavezuje držav podpisnic, da bi spore o civilnih pravicah in obveznostih
podrejale sodnim telesom. Vendar pa mora Pritožbeni svet po vloženi vlogi
odločiti glede sporne pravice.
Tako Pritožbeni svet kot Kasacijsko sodišče sta pri opravljanju svoje sodne
oblasti naletela na zahteve 1. odstavka 6. člena. Prvo je samo ocenilo merila,
ki so vplivala na civilne pravice; drugo pa je opravilo končni pregled veljavnosti
teh meril.
Kasacijsko sodišče ima značilnosti sodnega telesa, čeprav nima pristojnosti
za popravo zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali preučitve o sorazmernosti
sankcije s kršitvijo, enako pa velja tudi za Pritožbeni svet. Jasno je,
da sta bila Kasacijsko sodišče in Pritožbeni svet ustanovljena z zakonom
(z Ustavo, z zakonom parlamenta in s Kraljevo uredbo).
O neodvisnosti Kasacijskega sodišča ne more biti dvoma. To velja tudi za
Pritožbeni svet, saj je sestavljen iz enakega števila zdravnikov in poklicnih
sodnikov, eden od slednjih pa je imenovan s strani Kralja, je predsednik
ter ima odločilni glas. Kasacijsko sodišče tudi ne sproža problema nepristranskosti.
O Pritožbenem svetu pa Sodišče meni, da način izbora iz članov zdravniških
vrst ne zadošča za ugovore nepristranskosti in je zato potrebno osebno nepristranskost
domnevati, dokler se ne dokaže nasprotno. Vendar pa nihče od pritožnikov
ni uveljavil svoje pravice do izločitve.]
59. Kraljeva uredba z leta 1970 izključuje javnost pred Pritožbenim svetom,
tako pri obravnavi, kot pri razglasitvi odločitve.
1. odstavek 6. člena Konvencije natanko predvideva izjeme od zahteve javnosti,
vsaj dokler traja postopek, vendar morajo biti za to izpolnjeni določeni
pogoji. Toda v tem primeru ni bil izpolnjen noben od teh pogojev, saj se
vlagateljem očita slabo vedenje, in tudi njihove lastne pritožbe proti Medicinskemu
združenju se ne ukvarjajo z zdravljenjem pacientov, ne nanašajo se na profesionalno
skrivnost, ne na zaščito zasebnega življenja zdravnikov oziroma bolnikov.
[...]
Zatorej so dr. Le Compte, dr. Van Leuven in dr. De Meyere upravičeni do
sojenja v javnosti, čeprav niti črka niti duh 1. odstavka 6. člena ne preprečujeta
odpovedi tej pravici na podlagi svobodne volje, izrecno ali molče. Če stranke
s tem soglašajo, nejavno vodenje takšnega disciplinskega postopka ne nasprotuje
Konvenciji. V danem primeru so vlagatelji jasno zahtevali javno obravnavanje.
Zavrnitev takšnega obravnavanja ni v skladu s 1. odstavkom 6. člena, saj
ni bila podana nobena od okoliščin, omenjenih v njegovem drugem odstavku.
60. Javnost postopka pred belgijskim Kasacijskim sodiščem ne more popraviti
te napake, saj postopek ne ugotavlja bistva primera in zaradi tega tudi
številna sporna vprašanja, ki izhajajo iz sporov glede civilnih pravic in
obveznosti, izpadejo iz njegove pristojnosti. [...]
61. Če povzamemo, zadeva vlagateljev ni bila obravnavana javno pred sodnim
telesom, ki bi bilo zmožno ugotoviti vse vidike primera. Zatorej je v danih
okoliščinah prišlo do kršitve 1. odstavka 6. člena.
