| HUDOC številka | REF00000551 |
|---|---|
| Vlagatelj tožbe | TERRANOVA |
| Tožena država | Italija |
| Številka vloge | 00017156/90 |
| Objavljeno v | A337-B |
| Sestava sodišča | senat |
| Datum vložitve tožbe | / |
| Datum sodbe | 04.12.1995 |
| Obravnavani členi | 6-1; 41 |
| Izrek sodbe | Kršitev čl. 6-1; Nepremoženjska škoda - denarna odškodnina; Delna prisoditev stroškov in izdatkov - v okviru postopka po Konvenciji |
| Ločena mnenja | Ne |
| Ključne besede | Upravni postopek; Postopki pred Ustavnim sodiščem; Razumen rok; Pravično zadoščenje; Nepremoženjska škoda; Stroški in izdatki; Celovita ocena |
 [Gospod Giuseppe Terranova je upokojenec (nekdanji občinski uslužbenec),
živeč v Messini.
 
25. 4. 1985 se je obrnil na Revizijsko sodišče v Rimu zaradi sodne kontrole
odredbe Finančnega ministrstva, s katero so ugodili njegovi prošnji po večji
pokojnini, hkrati pa od njega zahtevali, naj vrne polovico denarja, ki ga
je pred kratkim prejel, kot povračilo za nepravilnost, povzročeno tekom
njegovega dela, ki ga je opravljal kot uradnik. Gospod Terranova je podal
pritožbo 3. 5. 1985.
 
20. 11. 1985 je prosil za določitev datuma obravnave. Tretji oddelek Revizijskega
sodišča je 24. 1. 1986 prejel prosilčevo uradno kartoteko, poslano s strani
Finančnega ministrstva.
 
Primer je bil 17. 10. 1988 poslan Pravnemu oddelku Revizijskega sodišča
v Palermu, ki je bilo v skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. 270 z dne
25. 2. 1988 pristojno tudi za spore med upravnimi oblastmi in državnimi
uslužbenci ali regionalnimi predstavniki Sicilije.
 
26. 10. 1992 je predsednik oddelka obravnavo primera odredil za 2. 3. 1993.
Na njej je sodišče ugotovilo, da ni pristojno in pritožbo zavrglo. Sodba
je bila vpisana 15. 6. 1993 v sodni register.]
 
[Prošnja je bila pri Evropski komisiji za človekove pravice podana 11. 6.
1990. Dopustili so jo 6. 9. 1994. Po neuspelem poskusu doseči poravnavo,
je Komisija za človekove pravice dne 7. 12. 1994 podala poročilo, kjer je
navedla dejstva primera in soglasno mnenje, da je prišlo do kršitve 1. odstavka
6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
 
Primer je prišel pred Sodišče 7. 3. 1995.]
 
[Obdobje, ki ga je potrebno upoštevati, se je pričelo 3. 5. 1985, ko je
bila pritožba gospoda Terranove zabeležena v registru Revizijskega sodišča,
in se končalo 15. 6. 1993, ko je bila zavržena prošnja spravljena v register.
Gre za dobo osmih let in enega meseca.
 
Razumnost dolžine postopka je bilo potrebno opazovati tudi v luči okoliščin
primera, zlasti glede zapletenosti in postopanja pritožnika ter odgovornih
uradnih oseb.
 
Evropsko sodišče za človekove pravice je opomnilo, da je Tretji oddelek
Revizijskega sodišča v Rimu čakal vse do 17. 10. 1988, preden je primer
poslal Pravnemu oddelku istega sodišča v Palermo, in da je slednji čakal
vse do 26. 10. 1992, preden je določil dan obravnave. Prišlo je tudi do
tri mesečne zamude pri objavi odločitve Revizijskega sodišča.
 
Sodišče je ocenilo, da četudi bi pritožnik prosil za dan obravnave pred
20. 11. 1985, mu Revizijsko sodišče ne bi moglo ustreči, saj takrat še ni
imelo njegovega sodnega spisa.
 
Navedeni rok, dolg osem let in en mesec, Sodišče ne more imeti za razumnega,
glede na to, da primer ni bil zapleten in da je bil edini kamen spotike
vračilo polovice odškodninske vsote.
 
Prišlo je do kršitve 1. odstavka 6.člena Konvencije.
 
Gospod Terranova je zahteval odškodnino v višini 50.000.000 italijanskih
lir. Vsota naj bi pokrila pripadajoč mu pokojninski bonus (ob upoštevanju
inflacije in zakonitega tečaja) ter odškodnino za nepremoženjsko škodo in
stroške poštnine. Evropsko sodišče za človekove pravice je menilo, da pritožnik
ni uspel dokazati, da je utrpel premoženjsko škodo, pač pa mu je sodišče
priznalo nepremoženjsko škodo in mu prisodilo odškodnino v višini 20.000.000
italijanskih lir (50. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).]