Konvencije

024 Evropska konvencija o izročitvi

Vlade podpisnice te Konvencije, članice Sveta Evrope, so

glede na to, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njenimi članicami,

glede na to, da je ta cilj dosegljiv v sklenitvijo sporazumov in s skupnim delovanjem v pravnih zadevah,

glede na to, da bo sprejem enotnih pravil za izročitev po vsej verjetnosti v pomoč takemu enotnejšemu delu,

sklenile:
 

1. člen

Obveznost izročitve

Pogodbenice se obvezujejo, da si bodo v skladu z določbami in pogoji te Konvencije predale vse osebe, proti katerim pristojni organi pogodbenice prosilke vodijo postopek za kaznivo dejanje ali za katerimi so omenjeni organi razpisali tiralico, da bi jih lahko obsodili ali priprli.
 

2. člen

Kazniva dejanja, za katera je predpisana izročitev

1. Izročitev se odobri za dejanja, ki se v skladu z zakoni pogodbenice prosilke in zaprošene pogodbenice kaznujejo z odvzemom prostosti ali v skladu s pripornim nalogom za najdaljše obdobje vsaj enega leta ali s strožjo kaznijo. Če je prišlo do obsodbe in zaporne kazni ali izdaje naloga za pripor na ozemlju pogodbenice prosilke, je morala biti kazen izrečena za vsaj štiri mesece.

2. Če prošnja za izročitev vključuje več ločenih kaznivih dejanj, katerih vsako se kaznuje po zakonih pogodbenicah prosilke in zaprošene pogodbenice z odvzemom prostosti ali s pripornim nalogom, od katerih nekateri ne izpolnjujejo pogoja glede višine kazni, ki se lahko izreče, ima zaprošena pogodbenica tudi pravico, da odobri izročitev za taka kazniva dejanja.

3. Vsaka pogodbenica, po zakonih katere izročitev za nekatera kazniva dejanja, navedena v 1. odstavku tega člena, ni dovoljena, lahko, če je to zadeva, izključi taka kazniva dejanja iz te Konvencije.

4. Vsaka pogodbenica, ki želi izkoristiti pravico, določeno v 3. odstavku tega člena, mora ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu poslati generalnemu sekretarju Sveta Evrope bodisi seznam kaznivih dejanj, za katera se izročitev dovoljuje, ali seznam tistih, za katera se prepoveduje, in mora sočasno navesti pravne določbe, ki izročitev dovoljujejo ali jo prepovedujejo. Generalni sekretar mora te sezname poslati preostalim podpisnicam.

5. Če se izročitev za druga kazniva dejanja po pravu pogodbenice pozneje prepove, mora ta pogodbenica obvestiti generalnega sekretarja. Generalni sekretar mora o tem obvestiti druge podpisnice. Tako obvestilo pa prične veljati šele tri mesece po datumu, ko ga je prejel generalni sekretar.

6. Vsaka pogodbenica, ki izkoristi pravico, predvideno v 4. ali 5. odstavku tega člena, lahko kadar koli uporabi to Konvencijo za kazniva dejanja, ki so bila iz nje izvzeta. O takih spremembah mora obvestiti generalnega sekretarja, ta pa mora obvestiti druge podpisnice.

7. Vsaka pogodbenica lahko uporabi načelo vzajemnosti za vsa kazniva dejanja, ki jih v skladu s tem členom ta konvencija izključuje.
 

3. člen

Politična kazniva dejanja

1. Izročitev se ne odobri, če zaprošena pogodbenica kaznivo dejanje, zaradi katerega se izročitev zahteva, šteje za politično kaznivo dejanje ali kot dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem.

2. Isto pravilo velja, če ima zaprošena pogodbenica utemeljen razlog, da meni, da je bila prošnja za izročitev za navadno kaznivo dejanje vložena z namenom preganjanja ali kaznovanja osebe zaradi njene rase, vere, narodnosti ali političnega prepričanja ali da je ta oseba zaradi tega lahko v slabšem položaju iz katerega koli od teh razlogov.

3. Antentat ali poskus atentata na voditelja države ali člana njegove družine se po tej Konvenciji ne šteje za politično kaznivo dejanje.

4. Ta člen ne vpliva na kakršne koli obveznosti, ki so jih pogodbenice sprejele ali jih bodo sprejele v skladu s katero koli drugo večstransko mednarodno konvencijo.
 

4. člen

Vojaška kazniva dejanja

Izročitev za kazniva dejanja po vojnem pravu, ki pa niso kazniva dejanja po običajnem kazenskem pravu, ni vključena v to Konvencijo.
 

5. člen

Kazniva dejanja v zvezi z davki

V skladu z določbami te Konvencije se izročitev za kazniva dejanja v zvezi z davki, dajatvami, carinami in devizami odobri le, če so pogodbenice tako odločile za taka dejanja ali za tako vrsto kaznivih dejanj.
 

6. člen

Izročitev državljanov

1. a) Pogodbenica ima pravico zavrniti izročitev svojih državljanov.

b) Vsaka pogodbenica lahko z izjavo ob podpisu ali shranitvi listine o ratifikaciji ali pristopu zase opredeli izraz "državljani" za namene te Konvencije.

c) Državljanstvo se določi med odločitvijo glede izročitve. Če pa je zahtevana oseba najprej prepoznana za državljana zaprošene pogodbenice v obdobju med odločitvijo in časom, v katerem mora zaprošena pogodbenica premisliti o predaji, lahko le-ta izkoristi določbo iz pododstavka a) tega člena.

2. Če zaprošena pogodbenica ne izroči svojega državljana, mora na zahtevo pogodbenice prosilke predati zadevo svojim pristojnim organom, da lahko sprožijo postopek, če se to šteje za ustrezno. V ta namen se spisi, podatki in dokazi v zvezi z kaznivim dejanjem pošljejo brezplačno na način, določen v 1. odstavku 12. člena. Pogodbenico prosilko je treba obvestiti, kako je rešena njena prošnja.
 

7. člen

Kraj zagrešitve kaznivega dejanja

1. Zaprošena pogodbenica lahko zavrne izročitev osebe zaradi kaznivega dejanja, za katero se v skladu z njenim pravom šteje, da je bilo v celoti ali delno storjeno na njenem ozemlju ali v kraju, ki se šteje za njeno ozemlje.

Če je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega se izročitev zahteva, storjeno zunaj ozemlja pogodbenice prosilke, se lahko izročitev zavrne le, če zakon zaprošene pogodbenice ne dovoljuje pregona za isto kategorijo kaznivega dejanja, če je to storjeno zunaj ozemlja te pogodbenice ali če izročitev za tako vrsto kaznivega dejanja ni dovoljena.
 

8. člen

Postopek, ki teče za isto kaznivo dejanje

Zaprošena pogodbenica lahko zavrne izročitev zahtevane osebe, če pristojni organi te pogodbenice proti tej osebi vodijo kazenski postopek za kaznivo dejanje ali dejanja, za katera se zahteva izročitev.
 

9. člen

Ne bis in idem

Izročitev se ne odobri, če so pristojni organi zaprošene pogodbenice že izrekli pravnomočno sodbo osebi zaradi kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj, za katera se izročitev zahteva. Izročitev se lahko zavrne, če so pristojni organi zaprošene pogodbenice sklenili, bodisi da ne bodo uvedli postopka za isto kaznivo dejanje ali da ga bodo končali.
 

10. člen

Zastaranje

Izročitev se ne odobri, če je zahtevana oseba po zakonu pogodbenice prosilka in zaprošene pogodbenice postala izvzeta iz pregona ali kaznovanja zaradi zastaranja.
 

11. člen

Smrtna kazen

Če je za dejanje, za katero se zahteva izročitev, po zakonu pogodbenice prosilke predvidena smrtna kazen, ta pa po zakonu zaprošene pogodbenice za tako kaznivo dejanje ni predvidena ali se običajno ne izvrši, se lahko izročitev zavrne, razen če ne da pogodbenica prosilka takih zagotovil, ki se zdijo zaprošeni pogodbenici zadostna, da ne bo izvršila smrtne kazni
 

12. člen

Prošnja in dokazila

1. Prošnja mora biti pisana in jo je treba poslati po diplomatski poti. O drugih načinih obveščanja pa se lahko pogodbenici ali več pogodbenic dogovori v neposrednem dogovoru.

2. Prošnji je treba priložiti:

a) Izvirnik ali overjeno kopijo izvršljive sodbe ali pripornega naloga s takojšnjo veljavnostjo ali zapornega naloga ali druge listine z istim učinkom, izdane skladno s postopkom, določenim v zakonu pogodbenice prosilke;

b) izjavo o kaznivih dejanjih, za katera se zahteva izročitev. Kolikor mogoče točno je treba navesti kraj in čas njihove zagrešitve, njihov pravni opis in sklicevanje na ustrezne pravne določbe;

c) prepis ustreznih zakonskih določb ali, če to ni možno, navedbo ustreznega zakona in kolikor mogoče točen opis zahtevane osebe skupaj z vsemi drugimi podatki, ki bodo pomagali ugotoviti njeno identiteto in državljanstvo.
 

13. člen

Dodatne informacije

Če podatki, ki jih je sporočila pogodbenica prosilka, ne zadoščajo, da bi lahko zaprošena pogodbenica sprejela odločitev v skladu s to Konvencijo, potem lahko le-ta zaprosi za potrebne informacije in določi rok za prejem le-teh.
 

14. člen

Načelo specialnosti

1. Proti izročeni osebi se ne sme uvesti postopek ali je obsoditi ali pripreti, da bi izvršili obsodbo ali priporni nalog za katero koli drugo kaznivo dejanje, storjeno pred njeno izročitvijo, in ne tisto, zaradi katerega je bila izročena, in se tudi iz kakega drugega razloga ne sme omejevati v njeni osebni svobodi, razen v naslednjih primerih:

a) če pogodbenica, ki jo je izročila, privoli. Prošnjo za privolitev je treba poslati skupaj z dokumenti, omenjenimi v 12. členu, in pravno veljavnim zapisnikom izjave, ki jo je dala izročena oseba o zgrešenem kaznivem dejanju. Privoljenje se da, če je za samo kaznivo dejanje, za katero se ta privolitev prosi, predvidena izročitev v skladu z določbami te Konvencije;

b) če oseba, ki je imela možnost, da zapusti ozemlje pogodbenice, ki ji je bila predana, tega ni storila v 45 dneh od končne odpustitve ali se je vrnila na to ozemlje, potem ko ga je zapustila.

2. Pogodbenica prosilka pa lahko ukrene vse potrebno, da odstrani to osebo s svojega ozemlja ali sprejme kakršen koli drug ukrep v skladu s svojimi zakoni, vključno s sodnim postopkom v odsotnosti, da bi preprečila pravne učinke zastaranja.

3. Če se opis kaznivega dejanja, ki ga je oseba obtožena, med postopkom spremeni, se proti izročeni osebi vodi postopek ali se obtoži le, če se za kaznivo dejanje po novem opisu s pomočjo sestavnih elementov dokaže, da gre za dejanja, za katero se izročitev dovoli.
 

15. člen

Izročitev tretji državi

Z izjemo določil 1.b) odstavka 14. člena pogodbenica prosilka brez privoljenja zaprošene pogodbenice ne sme predati drugi pogodbenici ali tretji državi osebe, ki ji je bila izročena in jo je ta druga pogodbenica ali tretja država iskala zaradi kaznivih dejanj, storjenih pred izročitvijo te osebe. Zaprošena pogodbenica lahko zahteva predložitev dokumentov, omenjenih v 2. odstavku 12. člena.
 

16. člen

Začasen pripor

1. V nujnem primeru lahko pristojni organi pogodbenice prosilke zaprosijo za začasen pripor iskane osebe. Pristojni organi zaprošene pogodbenice morajo odločiti o zadevi v skladu s svojim pravom.

2. V prošnji za začasen pripor mora biti navedeno, da obstaja eden od dokumentov, omenjenih v 2.a) odstavku 12. člena in da se namerava poslati prošnja za izročitev. Navajati mora tudi, za katero kaznivo dejanje se bo izročitev zahtevala, kje in kdaj je bilo to kaznivo dejanje storjeno in mora, če je le možno, podati opis iskane osebe.

3. Prošnjo za začasen pripor je treba poslati pristojnim organom zaprošene pogodbenice, bodisi po diplomatski poti ali neposredno po pošti ali telegrafsko ali preko Interpola ali s kakršnim koli drugim sredstvom, ki omogoča pošiljanje pisnih dokazov ali ga je zaprošena pogodbenica sprejela. Organ, ki je zaprosil za izročitev, bo nemudoma obveščen, kako je bila rešena njegova prošnja.

4. Začasen pripor se sme odpraviti, če zaprošena stran v 18 dneh od pripora ni prejela prošnje za izročitev in dokumentov, omenjenih v 12. členu. V nobenem primeru pa ne sme preteči več kot 40 dni od dneva pripora. Možnost za začasno izpustitev ob katerem koli času ni izključena, toda zaprošena pogodbenica mora ukreniti vse potrebno, da prepreči pobeg iskane osebe.

5. Izpustitev ni ovira za začasen pripor in izročitev, če prošnja za izročitev prispe pozneje.
 

17. člen

Več prošenj za izročitev

Če izročitev sočasno zahteva več kot ena država bodisi za enako kaznivo dejanje ali za različna kazniva dejanja, se zaprošena pogodbenica odloči ob upoštevanju vseh okoliščin in še zlasti relativne resnosti in kraja zagrešitve kaznivih dejanj, datumov prošenj, državljanstva zahtevane osebe in možnosti za kasnejšo izročitev drugi državi.
 

18. člen

Predaja osebe, ki jo je treba izročiti

1. Zaprošena pogodbenica mora pogodbenico prosilko obvestiti o svoji odločitvi glede izročitve na način, omenjen v 1. odstavku 12. člena.

2. Navesti je treba razloge za popolno ali delno zavrnitev.

3. Če se prošnji ugodi, je treba pogodbenico prosilko obvestiti o kraju in datumu prodaje in o času pridržanja zahtevane osebe z namenom njene izročitve.

4. V skladu z določbami 5. odstavka tega člena se zahtevana oseba, ki je niso prevzeli na določen datum, po 15 dneh lahko izpusti, v vsakem primeru pa jo je treba izpustiti po 30 dneh. Zaprošena pogodbenica lahko zavrne njeno izročitev za isto kaznivo dejanje.

5. Če pogodbenica iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne preda ali prevzame osebe, katere izročitev se zahteva, mora o tem obvestiti drugo pogodbenico. Pogodbenici se dogovorita za drug datum predaje in v tem primeru veljajo določbe 4. odstavka tega člena.
 

19. člen

Odložena ali pogojna predaja

1. Potom ko se je odločila o prošnji za izročitev, lahko zaprošena pogodbenica odloži prodajo zahtevane osebe, zato da lahko sama proti njej uvede postopek ali če je ta oseba že bila obsojena, tako da lahko prestaja zaporno kazen na ozemlju te pogodbenice, a za drugo kaznivo dejanje kot tisto, za katero se izročitev zahteva.

2. Namesto da odloži predajo, lahko zaprošena pogodbenica začasno preda zahtevano osebo pogodbenici prosilki v skladu s pogoji, ki jih le-ti sporazumno določita.
 

20. člen

Prodaja predmetov

1. Če je to dovoljeno po njenem pravu in na prošnjo pogodbenice prosilke, lahko zaprošena pogodbenica zaseže in izroči predmete:

a) ki se lahko uporabijo kot dokaz ali

b) ki so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem in se med aretacijo najdejo pri zahtevani osebi ali se pozneje odkrijejo.

2. Predmete, omejene v 1. odstavku tega člena, je treba izročiti tudi, če zaradi smrti ali pobega zahtevane osebe ne pride do že dogovorjene izročitve.

3. Če je omenjene predmete treba zapleniti ali zaseči na ozemlju zaprošene pogodbenice, jih lahko ta v zvezi s kazenskim postopkom, ki teče, začasno zadrži ali jih izroči pod pogojem, da se le-ti vrnejo.

4. Vse pravice, ki jih je do omenjenih predmetov pridobila zaprošena pogodbenica ali tretji, se ohranijo. Kjer te pravice obstajajo, se predmeti zaprošeni pogodbenici vrnejo brezplačno in kakor hitro mogoče po sojenju.
 

21. člen

Tranzit

1. Tranzit čez ozemlje ene od pogodbenic se odobri na podlagi prošnje, poslane na način, omenjen v 1. odstavku 12. člena, pod pogojem, da pogodbenica, ki se zaprosi za tranzit, ob upoštevanju 3. in 4. člena te Konvencije ne šteje zadevnega kaznivega dejanja za izključno politično ali vojaško kaznivo dejanje.

2. Tranzit državljana (v pomenu, kot je omenjen v 6. členu) države, ki se zaprosi za odobritev tranzita, se lahko zavrne.

3. V skladu z določbami 4. odstavka tega člena je treba predložiti dokumente, omenjene v 2. odstavku 12. člena.

4. Za prevoz z letalom veljajo naslednje določbe:

a) če letalo ne bo pristalo, mora pogodbenica prosilka obvestiti državo, čez ozemlje katere bo polet potekla, in potrditi, da eden od dokumentov, omenjenih v 2.a) odstavku 12. člena, obstaja. Ob nepredvidenem pristanku velja tako obvestilo kot prošnja za začasno aretacijo, kot je predvideno v 16. členu, in pogodbenica prosilka mora predložiti formalno prošnjo za tranzit;

b) če letalo namerava pristati, mora pogodbenica prosilka predložiti formalno prošnjo za tranzit.

5. Pogodbenica lahko ob podpisu ali shranitvi listine o ratifikaciji ali pristopu k tej Konvenciji izjavi, da bo odobrila tranzit osebe le pod nekaterimi ali vsemi pogoji, pod katerimi odobrava izročitev. V tem primeru se lahko uporablja pravilo vzajemnosti.

6. Tranzit izročene osebe pa ne sme potekati čez vsako ozemlje, za katero obstajajo razlogi za sum, da je življenje te osebe v nevarnosti zaradi njene rase, vere, narodnosti ali političnega prepričanja.
 

22. člen

Postopek

Razen primerov, za katere ta Konvencija drugače določa, za postopek izročitve in začasne aretacije veljajo izključno zakoni zaprošene pogodbenice.
 

23. člen

Jezik, ki se uporablja

Dokumenti, ki jih je treba predložiti, morajo biti v jeziku pogodbenice prosilke ali zaprošene pogodbenice. Zaprošena pogodbenica lahko zahteva prevod v enega od uradnih jezikov Sveta Evrope, ki ga sama izbere.
 

24. člen

Stroški

1. Stroške v zvezi z izročitvijo, ki nastanejo na ozemlju zaprošene pogodbenice, krije le-ta.

2. Stroške, ki nastajajo pri tranzitu čez ozemlje zaprošene pogodbenice, krije pogodbenica prosilka.

3. Ob izročitvi z ozemlja, ki ni domače ozemlje zaprošene pogodbenice, krije stroške, ki nastanejo zaradi potovanja med tem ozemljem in domačim ozemljem pogodbenice prosilke, država prosilka. Enako pravilo velja za stroške, ki so nastali s potovanjem med ozemljem, ki ni domače ozemlje zaprošene pogodbenice, in njenim domačim ozemljem.
 

25. člen

Opredelitev pripornega naloga

Za namene te Konvencije pomeni izraz "priporni nalog" kateri koli nalog, po katerem poleg ali namesto zaporne kazni kazensko sodišče odvzame prostost.
 

26. člen

Pridržki

1. Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu te Konvencije ali predložitvi listine o ratifikaciji ali pristopu izrazi pridržek glede katere koli določbe ali določb Konvencije.

2. Vsaka pogodbenica, ki izrazi pridržek, ga mora umakniti, takoj ko okoliščine to dovoljujejo. O takem umiku se obvesti generalni sekretar Sveta Evrope.

3. Pogodbenica, ki je izrazila pridržek glede kake določbe Konvencije, ne more zahtevati, da druga pogodbenica uporablja to določbo, razen če jo je tudi sama sprejela.
 

27. člen

Ozemeljska veljavnost

1. Ta Konvencija se uporablja na domačih ozemljih pogodbenic.

2. V zvezi s Francijo se uporablja tudi za Alžirijo in za čezoceanske departmaje in v zvezi z Združenim kraljevstvom Velike Britanije in Severne Irske za otoke Rokavskega preliva in za otok Man.

3. Zvezna republika Nemčija lahko razširi uporabo te Konvencije tudi na Deželo Berlin, tako da na generalnega sekretarja Sveta Evrope naslovi obvestilo, ta pa potem o taki izjavi obvesti druge pogodbenice.

4. Z neposrednim dogovorom med dvema ali več pogodbenicami se lahko uporaba te Konvencije pod pogoji, navedenimi v dogovoru, poleg ozemelj, omenjenih v 1., 2. in 3. odstavku tega člena, razširi tudi na katero koli ozemlje teh pogodbenic za mednarodne odnose katerega je taka pogodbenica odgovorna.
 

28. člen

Odnosi med to Konvencijo in
dvostranskimi sporazumi

1. Ta Konvencija bo za tiste države, za katere velja, nadomestila določbe katerih koli dvostranskih pogodb, konvencij ali sporazumov o izročitvi med katerima koli dvema pogodbenicama.

2. Pogodbenice lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume le z namenom, da dopolnijo določbe te Konvencije ali olajšajo uporabo načel, ki jih le-ta vsebuje.

3. Če med dvema ali več pogodbenicami pride do izročitve na podlagi enotnih zakonov, lahko pogodbenice same urejajo svoje medsebojne odnose v zvezi z izročitvijo izključno v skladu s takim sistemom kljub določbam te Konvencije. Enako načelo velja tudi med dvema ali več pogodbenicami, katerih vsaka ima veljaven zakon, ki določa, da se zaporni nalog, izdan na ozemlju druge pogodbenice ali pogodbenic, izvrši. Pogodbenice, ki izključijo, ali bodo v prihodnje izključile uporabo te Konvencije med njimi v skladu s tem odstavkom, morajo o tem obvestiti generalnega sekretarja Sveta Evrope. Generalni sekretar potem obvesti druge pogodbenice o vsakem obvestilu v skladu s tem odstavkom.
 

29. člen

Podpis, ratifikacija in začetek veljavnosti

1. Ta konvencija je odprta za podpis držav članic Sveta Evrope. Treba jo je ratificirati. Listine o ratifikaciji so shranjene pri generalnem sekretarju Sveta.

2. Konvencija prične veljati 90 dni od datuma shranitve tretje listine o ratifikaciji.

3. Za vsako podpisnico, ki pozneje ratificira Konvencijo, prične veljati 90 dni od datuma shranitve njene listine o ratifikaciji.
 

30. člen

Pristop

1. Odbor ministrov Sveta Evrope lahko povabi katero koli državo, ki ni članica Sveta, da pristopi k tej Konvenciji pod pogojem, da članice Sveta, ki so ratificirale Konvencijo, soglašajo z resolucijo, ki vsebuje tako povabilo.

2. Pristop se opravi s shranitvijo litine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta. Listina o pristopu prične veljati 90 dni od dneva njene shranitve.
 

31. člen

Odpoved

Vsaka pogodbenica lahko odpove to konvencijo z obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Odpoved prične veljati šest mesecev od datuma, ko je generalni sekretar Sveta prejel to obvestilo.
 

32. člen

Obvestila

Generalni sekretar Sveta Evrope mora obvestiti članice Sveta in vlado vsake države, ki je pristopila h Konvenciji, o:

a) shranitvi vsake listine o ratifikaciji ali pristopu;

b) datumu začetka veljavnosti Konvencije;

c) vsaki izjavi, dani v skladu z določbami 1. odstavka 6. člena in 5. odstavka 21. člena;

d) vsakem pridržku v skladu s 1. odstavku 26. člena;

e) umiku vsakega pridržka v skladu z 2. odstavkom 26. člena;

f) vsakem obvestilu in odpovedi, prejetem v skladu z določbami 31. člena do datuma, ko bo taka odpoved pričela veljati.

V potrditev dogovorjenega so podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali to Konvencijo.

Sestavljeno v Parizu 13. decembra 1957 v angleščini in francoščini, pri čemer sta besedili verodostojni, v enem samem izvodu, shranjenem v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope bo poslal overjene kopije vsem vladam podpisnicam.

DODATNI PROTOKOL
K EVROPSKI KONVENCIJI O IZROČITVI

Države članice Sveta Evrope, ki so podpisale ta protokol, so se

glede na določbe evropske konvencije o izročitvi, ki je bila odprta za podpis 13. decembra 1957 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: konvencija), predvsem glede na njen 3. in 9. člen;

in ker menijo, da je dopolnitev teh členov smotrna zaradi večjega varstva človečnosti in posameznikov,

dogovorile o naslednjem:

I. del

1. člen

Pri uporabi 3. člena konvencije se za politična kazniva dejanja ne štejejo:

a) zločini zoper človeštvo, določeni s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki jo je 9. decembra 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov;

b) kazniva dejanja, določena v 50. členu Ženevske konvencije o izboljšanju usode vojnih ranjencev in obolelih iz leta 1949, 51. člena Ženevske konvencije o izboljšanju položaja ranjencev in bolnikov, ki so doživeli brodolom na morju, iz leta 1949, 130. členu Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki iz 1949 in 137. členu Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb med vojno iz leta 1949;

c) vse podobne kršitve vojnih zakonov, ki veljajo v času, ko se začne uporabljati ta protokol, in vojnih običajev v tem času, ki niso določeni v navedenih določbah ženevskih konvencij.

II. del

2. člen

9. člen konvencije se dopolni z naslednjim besedilom, s tem, da izvirni 9. člen konvencije postane prvi odstavek, dodajo pa se drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

"2. Izročitev osebe, zoper katero je bila izdana pravnomočna sodba v tretji državi, pogodbenici konvencije se ne dovoli za dejanje ali dejanja, zaradi katerih se vlaga zahteva:

a) če je z omenjeno sodbo oproščena krivde;

b) če je izrečena kazen odvzema prostosti sli drug ukrep:

i) popolnoma prestana;
ii) predmet pomilostitve ali amnestije v celoti ali v njenem neizvršenem delu;

c) če je sodnik ugotovil krivdo storilca kaznivega dejanja in pri tem ni izrekel sankcije.

3. V primerih, ki so določeni v drugem odstavku, se izročitev lahko dovoli:

a) če je bilo dejanje, zaradi katerega je bila izdana sodba, storjeno zoper osebo, institucijo ali karkoli drugo, kar ima v državi prosilki javni značaj;

b) če ima oseba, zoper katero je bila izdana sodba, tudi sama javni položaj v državi prosilki;

c) če je bilo dejanje, zaradi katerega je bila izdana sodba, v celoti ali delno storjeno na ozemlju države prosilke ali na kraju, ki je izenačen z njenim ozemljem.

4. Določbe drugega in tretjega odstavka ne ovirajo uporabe širših državnih predpisov, ki se nanašajo na dejstvo ne bis in idem, povezano s sodnimi odločbami izrečenimi v tujini.".

III. del

3. člen

1. Ta protokol je odprt za podpis državam članicam Sveta Evrope, ki so podpisale konvencijo. Protokol bo ratificiran, sprejet ali potrjen. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi bodo deponirane pri generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2. Protokol začne veljati 90 dni po deponiranju tretje listine po ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi.

3. Protokol začne za vsako državo podpisnico, ki ga pozneje ratificira, podpiše ali potrdi, veljati 90 dni po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi.

4. Nobena članica Sveta Evrope ne more tega protokola ratificirati, sprejeti ali potrditi, če hkrati ne ratificira konvencije ali če je niže prej ratificirala.
 

4. člen

1. Vsaka država, ki je pristopila h konvenciji, lahko pristopi k temu protokolu po njegovi uveljavitvi.

2. Pristopi se tako, da se pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponira listina o pristopu, ki začne veljati 90 dni po deponiranju.
 

5. člen

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, za katera se uporablja ta protokol.

2. Vsaka država lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopi ali kadarkoli pozneje z izjavo, poslano generalnemu sekretarju Sveta Evrope, razširi uporabo tega protokola na vsako drugo ozemlje, navedeno v izjavi, za katerega mednarodne odnose je odgovorna ali za katero je pooblaščena, da sklepa pogodbe.

3. Vsaka izjava, da na podlagi prejšnjega odstavka, se lahko za vsako ozemlje, navedeno v njej, umakne pod pogoji, ki so določeni v 8. členu tega protokola.
 

6. člen

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu izjavi, da ne sprejema I. ali II. dela.

2. Vsaka pogodbenica lahko izjavo, ki jo je dala na podlagi prejšnjega odstavka, umakne z izjavo, poslano generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki velja od dneva njenega prejema.

3. Na določbe tega protokola ni možno izjaviti pridržka.
 

7. člen

Evropski komite za vprašanja kriminala Sveta Evrope spremlja izvajanje tega protokola in pomaga, če je to potrebno, pri sporazumnem reševanju vsake težave, ki utegne nastati pri izvajanju protokola.
 

8. člen

1. Vsaka pogodbenica lahko, če želi, odpove ta protokol tako, da generalnemu sekretarju Sveta Evrope pošlje obvestilo o tem.

2. Odpoved začne veljati šest mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme obvestilo.

3. Odpoved konvencije avtomatično pomeni tudi odpoved tega protokola.
 

9. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice sveta in vsako državo, ki je pristopila h konvenciji:

a) o vsakem podpisu;

b) o deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu;

c) o vsakem datumu uveljavitve tega protokola v skladu z njegovim 3. členom;

d) o vsaki izjavi, prejeti v skladu s 5. členom, in o vsakem umiku take izjave;

e) o vsaki izjavi, dani v skladu s prvim odstavkom 6. člena;

f) o umiku vsake izjave v skladu z drugim odstavkom 6. člena;

g) o vsakem obvestilu, prejetem v skladu z 8. členom, in o datumu, ko začne odpoved veljati.

Da bi to potrdili, so podpisani, v ta namen po predpisih pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Strasbourgu 15. oktobra 1975 v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili verodostojni, v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjeni prepis vsaki državi podpisnici in državi, ki je pristopila h konvenciji.

DRUGI DODATNI PROTOKOL
K EVROPSKI KONVENCIJI O IZROČITVI

Države članice Sveta Evrope, ki so podpisale ta protokol, so se

v želji, da na področju fiksnih kaznivih dejanj olajšajo uporabo Evropske konvencije o izročitvi, ki je bila odprta za podpis v Parizu 13. decembra 1957 (v nadaljnjem besedilu: konvencija);

in ker menijo, da je smotrno konvencijo dopolniti tudi v kakem drugem smislu,

zedinile o naslednjem:

I. del

1. člen

Drugi odstavek 2. člena konvencije se dopolni z naslednjo določbo:

"Ta možnost se lahko uporablja tudi za dejanja, za katera je obvezna samo denarna kazen.".

II. del

2. člen

5. člen konvencije se nadomesti z naslednjimi določbami:

"Fiskalna kazniva dejanja"

"1. Na področju taks in davkov, carine in deviznega poslovanja se izročitev dovoli med pogodbenicami v skladu s konvencijo za dejanja, ki po zakonu zaprošene države ustrezajo kaznivemu dejanju enake narave.

2. Izročitev se en sme zavrniti, ker zakonodaja zaprošene države ne predpisuje enakih taks ali davkov ali ne vsebuje enakega načina urejanja na področju taks in davkov, carine in deviznega poslovanja kot zakonodaja države prosilke.".

III. del

3. člen

Konvencija se dopolni z naslednjimi določbami:

"Sojenje v nenavzočnosti

1. Če ena pogodbenica zahteva od druge pogodbenice izročitev osebe zaradi izvršitve kake kazni ali varnostnega ukrepa, izrečenega z odločbo, izdano zoper njo v nenavzočnosti, lahko zaprošena država zavrne izročitev, če po njenem mnenju v postopku sojenja niso bile zadovoljene minimalne pravice obrambe, priznane vsaki osebi, obtoženi za kaznivo dejanje. Izročitev se dovoli, če država prosilka predloži dokaze, ki zadostujejo, da se osebi, kateri izročitev se zahteva, zajamči pravica do začetka novega sodnega postopka, s katerim se ohrani pravica do obrambe. S tako odločitvijo je država prosilka pooblaščena, da izvrši zadevno sodbo, če se obsojenec ni zoperstavil, ali da v nasprotnem preganja izročeno osebo.

2. Če osebo, katere izročitev se zahteva, zaprošena država obvesti o odločbi, ki je bila zoper njo izdana v nenavzočnosti, država prosilka tega obvestila ne šteje za notifikacijo, ki ima posledice glede kazenskega postopka v zadevni državi.".

IV. del

4. člen

Konvencija se dopolni z naslednjimi določbami:

"Amnestija

Izročitev se ne dovoli za kaznivo dejanje, za katero je bila izrečena amnestija v zaprošeni državi, če je ta država pristojna, da za to kaznivo dejanje preganja storilca po lastnem kazenskem zakonu.".

V. del

5. člen

Prvi odstavek 12. člena konvencije se nadomesti z naslednjo določbo:

"Zahteva se sestavi pisno, ministrstvo za pravosodje države prosilke pa jo pošlje ministrstvo za pravosodje zaprošene države; ni izključeno pošiljanje po diplomatski poti. O drugem načinu pošiljanja se lahko neposredno dogovorita dve državi ali več.".

VI. del

6. člen

1. Ta protokol je odprt za podpis državam članicam Sveta Evrope, ki so podpisale konvencijo. Mora se ratificirati, sprejeti ali potrditi. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi se deponirajo pri generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2. Ta protokol začne veljati 90 dni po deponiranju tretje listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi.

3. Protokol začne za vsako državo podpisnico, ki ga pozneje ratificira, sprejme ali potrdi, veljati 90 dni po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi.

4. Država članica Sveta Evrope ne more tega protokola ratificirati, sprejeti ali potrditi, ne da bi hkrati ali poprej ratificirala konvencijo.
 

7. člen

1. Vsaka država, ki je pristopila h konvenciji lahko pristopi k temu protokolu po njegovi uveljavitvi.

2. Pristopi se tako, da se pri generalnemu sekretarju Sveta Evrope deponira listina o pristopu, ki začne veljati 90 dni po deponiranju.
 

8. člen

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu, navede eno ali več ozemelj, za katera se uporablja ta protokol.

2. Vsaka država lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu ali kadarkoli pozneje z izjavo, poslano generalnemu sekretarju Sveta Evrope, razširi uporabo tega protokola na vsako drugo ozemlje, navedeno v izjavi, za katerega mednarodne odnose je odgovorna ali za katera je pooblaščena, da sklepa sporazume.

3. Vsaka izjava, dana v skladu s prejšnjim odstavkom se lahko za vsako ozemlje, navedeno v njej, umakne z notifikacijo, poslano generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Umik začne veljati šest mesecev od dneva, ko generalni sekretar Sveta Evrope prejme notifikacijo.
 

9. člen

1. Pridržki, ki jih izrazi država v zvezi s kako določbo konvencije, se prav tako uporabljajo za protokol, razen če zadevna država ne izrazi nasprotnega namena ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu.

2. Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu izjavi, da si pridržuje pravico:

a) da ne sprejme I. dela;

b) da ne sprejme II. dela ali da ga sprejme samo glede nekaterih kaznivih dejanj ali kategorij kaznivih dejanj iz 2. člena;

c) da ne sprejme III. dela ali da sprejme samo prvi odstavek 3. člena;

d) da ne sprejme IV. dela;

e) da ne sprejme V. dela.

3. Vsaka pogodbenica, ki je izrazila pridržek na podlagi prejšnjega odstavka, ga lahko umakne z izjavo, poslano generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki začne veljati z dnem prejema. 

4. Pogodbenica, ki je za ta protokol uporabila pridržek, izražen v zvezi s kako določbo konvencije, ali je izrazila pridržek v zvezi s kako določbo tega protokola, ne more zahtevati, da to določbo uporablja kaka druga pogodbenica; če je pridržek delen ali pogojen, lahko zahteva, da se ta določba uporablja v meri, v kateri jo je sprejela.

5. Noben drug pridržek glede določb tega protokola se ne sprejme.
 

10. člen

Evropski komite za vprašanja kriminala Sveta Evrope spremlja izvrševanje tega protokola in, kolikor je to potrebno, olajšuje, da se na prijateljski način reši vsaka težava, ki bi jo povzročilo izvrševanje protokola.
 

11. člen

1. Vsaka pogodbenica lahko odpove ta protokol tako, da generalnemu sekretarju Sveta Evrope pošlje notifikacijo.

2. Odpoved začne veljati šest mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme notifikacijo.

3. Odpoved konvencije avtomatično pomeni odpoved tega protokola.
 

12. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice sveta in vsako državo, ki je pristopila h konvenciji:

a) o vsakem podpisu tega protokola;

b) o deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

c) o vsakem datumu uveljavitve tega protokola v skladu z njegovim 6. in 7. členom;

d) o vsaki izjavi, dani v skladu z drugim in tretjim odstavkom 8. člena;

e) o vsaki izjavi, dani v skladu s prvim odstavkom 9. člena;

f) o vsakem pridržku v skladu z drugim odstavkom 9. člena;

g) o umiku vsakega pridržka v skladu s tretjim odstavkom 9. člena;

h) o vsaki notifikaciji v skladu z 11. členom in o datumu, ko začne odpoved veljati.

Da bi to potrdili, so podpisani, v ta namen po predpisih pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Strasbourgu 17. marca 1978 v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjeno kopijo vsaki državi, ki je podpisala to konvencijo ali ji pristopila.