Konvencije

171 Protokol, ki spreminja Konvencijo o čezmejni televiziji

Strasbourg, 1. X. 1998

Države članice Sveta Evrope in druge pogodbenice Evropske konvencije o čezmejni televiziji, ki je bila dana na voljo za podpis v Strasbourgu 5. maja 1989 (v nadaljnjem besedilu konvencija), so se,

pozdravljajoč dejstvo, da je širitev članstva Sveta Evrope od leta 1989 privedla do tega, da se je na vseevropski ravni razvil in se izvaja pravni okvir, predviden s to konvencijo;

ob upoštevanju pomembnega tehnološkega in gospodarskega razvoja na področju televizijskega oddajanja ter nastanka novih komunikacijskih storitev v Evropi od sprejetja konvencije leta 1989;

ob ugotovitvi, da ta razvoj zahteva revizijo določb konvencije;

ob upoštevanju, da je v zvezi s tem Evropska skupnost sprejela Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. junija 1997, ki spreminja Direktivo Sveta 89/552/EGS o uskladitvi nekaterih določb, ki so v državah članicah predpisane z zakonom, predpisom ali upravnim ukrepom in zadevajo opravljanje televizijske dejavnosti;

glede na nujnost spremembe nekaterih določb konvencije, da bi razvili skladen pristop v zvezi s čezmejno televizijo med tem instrumentom in direktivo, kot je poudarjeno v Deklaraciji o medijih v demokratični družbi, ki so jo sprejeli ministri držav, ki so sodelovale na 4. evropski ministrski konferenci o politiki množičnih medijev (Praga, 7.– 8. december 1994), in politični deklaraciji 5. evropske ministrske konference (Solun, 11. 12. december 1997);

v želji, da bi še naprej razvijale načela iz priporočil Sveta Evrope o pripravi strategije za boj proti kajenju, odvisnosti od alkohola in mamil v sodelovanju s tistimi, ki oblikujejo javno mnenje, in z mediji, o pravici do kratkega poročanja o pomembnih dogodkih, če so bile pridobljene izključne pravice za njihov čezmejni televizijski prenos, ter o prikazovanju nasilja na elektronskih medijih, ki  jih je Svet Evrope sprejel po sprejemu konvencije,

dogovorile:
 

1. člen

Izraz ťjuridictionŤ v prvem odstavku 8. člena in v odstavku 2 a) 16. člena v francoskem besedilu se nadomesti z izrazom ťcomptenceŤ.
 

2. člen

Izraz ťadvertisementsŤ v tretjem in četrtem odstavku 15. člena v angleškem besedilu se nadomesti z izrazom ťadvertisingŤ.
 

3. člen

Opredelitev izraza ťizdajatelj televizijskega programaŤ v odstavku c) 2. člena se glasi:

ťc) ťizdajatelj televizijskega programaŤ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je uredniško odgovorna za sestavljanje televizijskih programov, namenjenih širši javnosti, in jih prenaša ali pa jih v celoti in nespremenjene zanjo prenaša kdo drug;Ť
 

4. člen

Opredelitev izraza ťoglasŤ v odstavku f) 2. člena se glasi:

ťf) ťoglaševanjeŤ pomeni kakršno koli javno objavo za plačilo ali podobno nadomestilo ali za samoreklamo, namenjeno pospeševanju prodaje, nakupa ali izposoje izdelka ali storitve, podpiranju kake stvari ali ideje ali doseganju kakega drugega učinka, ki ga želi doseči oglaševalec ali izdajatelj televizijskega programa sam;Ť
 

5. člen

V 2. člen se vstavi nov odstavek g), ki se glasi:

ťg) ťTV-prodajaŤ pomeni predvajanje neposrednih ponudb javnosti z namenom dobavljanja blaga ali storitev, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi, v zameno za plačilo;Ť
 

6. člen

Odstavek g) 2. člena se spremeni v odstavek h) 2. člena.
 

7. člen

5. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:

ť5. člen: Dolžnosti pogodbenic, iz katerih se program prenaša

1. Vsaka pogodbenica, iz katere se program prenaša, zagotavlja, da so vsi programi, ki jih prenaša izdajatelj televizijskega programa pod njeno jurisdikcijo, skladni z določbami te konvencije.

2. Za namene te konvencije je izdajatelj televizijskega programa pod jurisdikcijo  pogodbenice:

- izdajatelj televizijskega programa, za katerega se šteje, da je ustanovljen v tej pogodbenici v skladu s tretjim odstavkom;

- izdajatelj televizijskega programa, za katerega se uporablja četrti odstavek.

3. Za namene te konvencije se šteje, da je izdajatelj televizijskega programa ustanovljen v pogodbenici, v nadaljnjem besedilu ťpogodbenica, iz katere se program prenašaŤ, v naslednjih primerih:

a) izdajatelj televizijskega programa ima svoj sedež v tej pogodbenici in se odločitve o programskih shemah sprejemajo v tej pogodbenici;

b) če ima izdajatelj televizijskega programa svoj sedež v eni pogodbenici, odločitve o programskih shemah pa se sprejemajo v drugi pogodbenici, se šteje, da je ustanovljen v pogodbenici, kjer dela znaten del zaposlenih, ki so vključeni v opravljanje televizjske dejavnosti; če znaten del zaposlenih, ki so vključeni v opravljanje televizijske dejavnosti, dela v vsaki od pogodbenic, se šteje, da je izdajatelj televizijskega programa ustanovljen v pogodbenici, kjer ima svoj sedež; če znaten del zaposlenih, ki so vključeni v opravljanje televizijske dejavnosti, ne dela v nobeni od pogodbenic, se šteje, da je izdajatelj televizijskega programa ustanovljen v pogodbenici, v kateri je prvič začel oddajati v skladu s pravnim sistemom te pogodbenice, pod pogojem, da vzdržuje stalno in učinkovito povezavo z gospodarstvom te pogodbenice;

c) če ima izdajatelj televizijskega programa svoj sedež v pogodbenici, odločitve o programskih shemah pa se sprejemajo v državi, ki ni pogodbenica te konvencije, ali obratno, se šteje, da je ustanovljen v pogodbenici pod pogojem, da znaten del zaposlenih, ki so vključeni v opravljanje televizijske dejavnosti, dela v tej pogodbenici;

d) če se ob uporabi meril iz tretjega odstavka 2. člena Direktive 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. junija 1997, ki spreminja Direktivo Sveta 89/552/EGS o uskladitvi nekaterih določb, ki so v državah članicah predpisane z zakonom, predpisom ali upravnim ukrepom in zadevajo opravljanje televizijske dejavnosti, šteje, da je izdajatelj televizijskega programa ustanovljen v državi članici Evropske skupnosti, se tudi za namene te konvencije šteje, da je ustanovljen v tej državi.

4. Za izdajatelja televizijskega programa, za katerega se ne uporabljajo določbe tretjega odstavka, se šteje, da je pod jurisdikcijo pogodbenice, tako imenovane pogodbenice, iz katere se program prenaša, v naslednjih primerih:

a) če uporablja frekvenco, ki jo je podelila ta pogodbenica;

b) če ne uporablja frekvence, ki jo je podelila pogodbenica, uporablja pa satelitske zmogljivosti, ki pripadajo tej pogodbenici;

c) če ne uporablja niti frekvence, ki jo je podelila pogodbenica, niti satelitskih zmogljivosti  pogodbenice, uporablja pa satelitsko zemeljsko postajo, ki je nameščena v tej pogodbenici.

5. Če po četrtem odstavku ni mogoče ugotoviti, iz katere pogodbenice se televizijski program prenaša, stalni odbor prouči zadevo v skladu z alineo a) prvega odstavka 21. člena te konvencije, da ugotovi, katera je ta pogodbenica.

6. Ta konvencija se ne uporablja za televizijske programe, namenjene izključno sprejemanju v državah, ki niso pogodbenice te konvencije, in jih javnost v eni ali več pogodbenicah neposredno ali posredno ne sprejema.Ť
 

8. člen

8. člen se glasi:

ť8. člen: Pravica do odgovora

1. Vsaka pogodbenica, iz katere se program prenaša, zagotovi, da ima vsaka fizična ali pravna oseba ne glede na državljanstvo ali prebivališče možnost uresničevati pravico do odgovora ali zahtevati druga primerljiva pravna ali upravna sredstva v zvezi z oddajami, ki jih prenaša izdajatelj televizijskega programa pod njeno jurisdikcijo v smislu 5. člena. Predvsem zagotavlja, da so roki in drugi pogoji za uresničevanje pravice do odgovora takšni, da je to pravico mogoče učinkovito uresničevati. Zagotoviti je treba učinkovito uresničevanje te pravice ali drugih primerljivih pravnih ali upravnih sredstev tako glede časa kot drugih pogojev in načinov.

2. V ta namen se v programu  s pomočjo ustreznih sredstev za identifikacijo v rednih presledkih pojavlja ime programa ali izdajatelja televizijskega programa, ki je  odgovoren za program.Ť
 

9. člen

9. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:

ť9. člen: Dostop javnosti do informacij

Vsaka pogodbenica prouči in po potrebi sprejme pravne ukrepe, kot je uvedba pravice do kratkega poročanja o dogodkih, za katere se javnost zelo zanima, da prepreči izpodkopavanje pravice javnosti do obveščenosti o takem dogodku zaradi uresničevanja izključnih pravic kakega izdajatelja televizijskega programa pod njeno jurisdikcijo do prenašanja ali posredovanja v smislu 3. člena.Ť
 

10. člen

Vstavi se nov 9. bis člen, ki se glasi:

ť9. bis člen: Dostop javnosti do pomembnejših dogodkov

1. Vsaka pogodbenica si pridržuje pravico, da sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da izdajatelj televizijskega programa pod njeno jurisdikcijo ne prenaša dogodkov, za katere meni, da so  za družbo zelo pomembni, na podlagi izključne pravice tako, da s tem znaten del javnosti v tej pogodbenici prikrajša za možnost, da spremlja take dogodke s prenosi v živo ali v kasnejšem prenosu na brezplačni televiziji. Če to stori, si lahko ta pogodbenica pomaga tako, da sestavi seznam določenih dogodkov, za katere meni, da so za družbo pomembnejši.

2. Pogodbenice ob upoštevanju pravnih jamstev, ki jih daje Konvencija za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oz. državna ustava, z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da izdajatelj televizijskega programa pod njihovo jurisdikcijo ne uresničuje izključnih pravic, ki jih je kupil po dnevu začetka veljavnosti Protokola, ki spreminja Evropsko konvencijo o čezmejni televiziji, na tak način, da je znaten del javnosti v kaki drugi pogodbenici prikrajšan za možnost spremljanja dogodkov, ki jih določi ta druga pogodbenica, v celoti ali delno v živo, ali če je to potrebno ali ustrezno iz objektivnih razlogov v interesu javnosti, v celoti ali delno v kasnejšem prenosu na brezplačni televiziji, kot določi ta druga pogodbenica po prvem odstavku ob upoštevanju naslednjih zahtev:

a) pogodbenica, ki izvaja ukrepe iz prvega odstavka, sestavi seznam dogodkov v državi ali zunaj nje, za katere meni, da so za družbo pomembnejši;

b) pogodbenica to stori na jasen in pregleden način v ustreznem in čim krajšem času;

c) pogodbenica določi, ali se ti dogodki lahko v celoti ali delno spremljajo v živo, ali če je to potrebno ali ustrezno iz objektivnih razlogov v javnem interesu, v celoti ali delno v kasnejšem prenosu;

d) ukrepi, ki jih je sprejela pogodbenica, ki sestavi seznam, so sorazmerni in tako podrobni, da drugim pogodbenicam omogočijo, da sprejmejo ukrepe, omenjene v tem odstavku;

e) pogodbenica, ki sestavi seznam, ga pošlje stalnemu odboru in ga obvesti o ustreznih ukrepih v roku, ki ga določi stalni odbor;

f) ukrepi, ki jih je sprejela pogodbenica, ki sestavi seznam, so omejeni na smernice stalnega odbora, omenjene v tretjem odstavku, in stalni odbor mora o njih dati pozitivno mnenje.

 Ukrepi iz tega odstavka se nanašajo le na dogodke, ki jih stalni odbor objavi v letnem seznamu, omenjenem v  tretjem odstavku, in na izključne pravice, kupljene po začetku veljavnosti tega protokola, ki spreminja konvencijo.

3. Stalni odbor enkrat letno:

a) objavi zbirni seznam dogodkov in ustreznih ukrepov, o katerih so ga obvestile pogodbenice v skladu z odstavkom 2 e);

b) sestavi smernice, ki jih morajo poleg zahtev, naštetih v odstavku 2 a) do e), sprejeti člani s tričetrtinsko večino, da se izogne razlikam med izvajanjem tega člena in členov iz ustreznih določb Evropske skupnosti.Ť
 

11. člen

Besedilo prvega odstavka 10. člena se glasi:

ť1. Vsaka pogodbenica, iz katere se program prenaša, kjer je to le mogoče in na primeren način zagotovi, da izdajatelj televizijskega programa pod njeno jurisdikcijo večinski del oddajnega časa nameni evropskim delom, v kar pa se ne šteje čas, namenjen poročilom, športnim dogodkom, igram, oglaševanju, oddajanju teleteksta in TV-prodaji. To razmerje naj bi dosegle postopno na podlagi primernih meril in ob upoštevanju odgovornosti izdajatelja televizijskega programa do njegovih gledalcev pri obveščanju, izobraževanju, kulturi in zabavi.Ť
 

12. člen

Besedilo četrtega odstavka 10. člena se glasi:

ť4. Pogodbenice zagotavljajo, da izdajatelj televizijskega programa pod njihovo jurisdikcijo prenaša kinematografska dela le v obdobjih, dogovorjenih z imetniki pravic.Ť
 

13. člen

Vstavi se nov 10. bis člen, ki se glasi:

ť10. bis člen: Pluralizem medijev

Pogodbenice si v duhu sodelovanja in vzajemne pomoči, ki je podlaga te konvencije, prizadevajo, da programi, ki jih prenašajo ali posredujejo izdajatelj televizijskega programa ali katere koli pravne ali fizične osebe pod njihovo jurisdikcijo v smislu 3. člena, ne ogrožajo pluralizma medijev.Ť
 

14. člen

Naslov III. poglavja se glasi:

ťOGLAŠEVANJE IN TV-PRODAJAŤ
 

15. člen

Besedilo 11. člena se glasi:

ť1.  Oglaševanje in TV-prodaja morata biti primerna in poštena.

2. Oglaševanje in TV-prodaja ne smeta zavajati in ne smeta škodovati interesom uporabnikov.

3. Oglaševanje in TV-prodaja, ki sta namenjena otrokom ali v katerih nastopajo otroci, se morata izogibati vsemu, kar bi lahko škodovalo njihovim interesom, in morata upoštevati njihovo posebno dovzetnost.

4. TV-prodaja ne sme navajati mladoletnikov k nakupu ali najemu  blaga in storitev.

5. Oglaševalci ne smejo imeti uredniškega vpliva na vsebino oddaj.Ť
 

16. člen

Besedilo 12. člena se glasi:

ť12. člen: Trajanje

1. Delež vložkov TV-prodaje, oglaševalnih vložkov in drugih oblik oglaševanja, razen oken za TV-prodajo v smislu tretjega odstavka, ne sme presegati 20 % dnevnega oddajnega časa. Oddajni čas za oglaševalne vložke ne sme presegati 15 % dnevnega oddajnega časa.

2. Delež oglaševalnih vložkov in vložkov TV-prodaje v eni uri ne sme presegati 20 %.

3. Okna, namenjena prenašanju oddaj TV-prodaj v programih, ki niso izključno namenjeni TV-prodaji, neprekinjeno trajajo vsaj 15 minut. Takih oken je lahko največ osem dnevno. Njihovo skupno trajanje ne sme presegati treh ur dnevno. Optično ali zvočno se morajo povsem jasno prepoznati.

4. Za namene tega člena oglaševanje ne vključuje:

- objav izdajatelja televizijskega programa v zvezi z njegovimi lastnimi oddajami  in spremljajočih izdelkov, ki neposredno izhajajo  iz teh oddaj;

- objav v javnem interesu in dobrodelnih pozivov, ki se oddajajo brezplačno.Ť
 

17. člen

Besedilo 13. člena se glasi:

ť13. člen: Oblika in predstavitev

1. Oglaševanje in TV-prodaja se morata optično in/ali zvočno povsem jasno prepoznati in se posebej razlikovati od drugih sestavin programa. Načeloma se oglaševalni vložki in vložki TV-prodaje prenašajo v blokih.

2. Pri oglaševanju in TV-prodaji se ne smejo uporabljati tehnike, ki vplivajo na podzavest.

3. Prikrito oglaševanje in TV-prodaja nista dovoljena, zlasti pa ne predstavitev izdelkov ali storitev v oddajah, kadar je taka predstavitev namenjena oglaševanju.

4. V oglaševanju in TV-prodaji ne smejo vidno ali govorno nastopati osebe, ki redno berejo poročila in nastopajo v aktualnoinformativnih oddajah.Ť
 

18. člen

14. člen se nadomesti z naslednjim besedilom:

ť14. člen: Vstavljanje oglaševanja in TV-prodaje

1. Oglaševanje in TV-prodaja se vstavljata med posamezne oddaje. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov dva do pet tega člena, se oglaševalni vložki in vložki TV-prodaje lahko vstavljajo tudi v oddaje, vendar tako, da to ne prizadene celovitosti in vrednosti oddaje ter pravic imetnikov pravic.

2. V oddajah, ki so sestavljene iz samostojnih delov, ali v športnih oddajah in podobno sestavljenih dogodkih in predstavah, ki imajo premore, so oglaševalni vložki in vložki TV-prodaje vstavljeni le med posamezne dele ali v premore.

3. Prenašanje avdiovizualnih del, kot so igrani filmi in televizijski filmi (razen serijskih filmov, nadaljevank, lahkih zabavnih in dokumentarnih oddaj), ki so brez prekinitev daljši od petinštirideset minut, se lahko prekine samo enkrat v vsakem obdobju petinširideset minut. Nadaljnja prekinitev je dovoljena samo, če oddaja brez prekinitev traja najmanj dvajset minut dlje od dveh ali več celotnih petinštiridesetminutnih obdobij.

4. Kadar se zaradi oglaševalnih vložkov ali vložkov TV-prodaje prekinjajo oddaje, ki niso vključene v drugem odstavku, mora med vsakim naslednjim premorom za oglaševanje ali TV-prodajo preteči najmanj dvajset minut oddaje.

5. Oglaševanje in TV-prodaja se ne smeta vstavljati v prenose verskih obredov. Poročila in aktualnoinformativne oddaje, dokumentarne, verske in otroške oddaje, ki so brez prekinitev krajše od trideset minut, se ne smejo prekinjati z oglaševanjem ali TV-prodajo. Če trajajo brez prekinitev trideset minut ali dlje, veljajo določbe prejšnjega odstavka.
 

19. člen

Naslov 15. člena in besedilo odstavkov 1 do 2 a) tega člena se glasita:

ť15. člen: Oglaševanje in TV-prodaja posebnih izdelkov

1. Oglaševanje in TV-prodaja tobačnih izdelkov nista dovoljena.

2. Oglaševanje in TV-prodaja alkoholnih pijač vseh vrst morata biti skladna z naslednjimi pravili:

a) ne smeta biti namenjena posebej mladoletnikom in nihče, ki je pri oglaševanju ali TV-prodaji povezan z uživanjem alkoholnim pijač, ne bi smel dajati videza mladoletnika;Ť
 

20. člen

V francoskem besedilu se pododstavki b) do e) drugega odstavka 15. člena glasijo:

"b ils ne doivent pas associer la consommation de l'alcool des performances physiques ou  la conduite automobile;

c ils ne doivent pas suggrer que les boissons alcoolises sont dotes de proprits thrapeutiques ou qu'elles ont un effet stimulant, sdatif, ou qu'elles peuvent rsoudre des problmes personnels;

d ils ne doivent pas encourager la consommation immodre de boissons alcoolises ou donner une image ngative de l'abstinence ou de la sobrit;

e ils ne doivent pas souligner indment la teneur en alcool des boissons.
 

21. člen

V 15. člen se vstavi nov peti odstavek, ki se glasi:

ť5. TV-prodaja zdravil in zdravljenja ni dovoljena.Ť
 

22. člen

Besedilo 16. člena se glasi:

ť16. člen: Oglaševanje in TV-prodaja, ki sta posebej namenjena eni sami pogodbenici

1. Da bi se izognili izkrivljanju konkurence in ogrožanju televizijskega sistema pogodbenice, oglaševanje in TV-prodaja, ki sta posebej in z določeno pogostostjo usmerjena h gledalcem v eni sami pogodbenici, ki ni pogodbenica, iz katere se program prenaša, ne smeta zaobiti pravil oglaševanja in TV-prodaje v tej pogodbenici.

2. Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo, kadar:

a) taka pravila pomenijo diskriminacijo med oglaševanjem in TV-prodajo, ki ju prenaša izdajatelj televizijskega programa pod jurisdikcijo ene pogodbenice, ter oglaševanjem in TV-prodajo, ki ju prenaša izdajatelj televizijskega programa ali katera koli druga pravna ali fizična oseba pod jurisdikcijo druge pogodbenice, ali

b) sta prizadeti pogodbenici sklenili dvostranske ali mnogostranske sporazume na tem področju.Ť
 

23. člen

Prvi odstavek 18. člena se glasi:

ť1. Fizične ali pravne osebe, katerih glavna dejavnost je proizvodnja ali prodaja izdelkov ali opravljanje storitev, katerih oglaševanje in TV-prodaja sta prepovedana na podlagi 15. člena, ne smejo sponzorirati oddaj.Ť
 

24. člen

V 18. člen se vstavi nov drugi odstavek, ki se glasi:

ť2. Družbe, katerih dejavnost med drugim vključuje proizvodnjo ali prodajo zdravil in zdravljenja, lahko sponzorirajo oddaje z uveljavljanjem imena, blagovne znamke, podobe ali dejavnosti družbe z izjemo kakršnega koli sklicevanja na zdravila ali posebno zdravljenje, ki so v pogodbenici, iz katere se oddaja prenaša, na voljo le na zdravniški recept.Ť
 

25. člen

Drugi odstavek 18. člena postane tretji odstavek.
 

26. člen

Vstavi se novo IV. bis poglavje, ki se glasi:

ťIV. BIS POGLAVJE - PROGRAMI, NAMENJENI IZKLJUČNO SAMOREKLAMI ALI TV-PRODAJI

18. bis člen: Programi, namenjeni izključno samoreklami

1. Določbe te konvencije se smiselno uporabljajo za programe, namenjene izključno samoreklami.

2. Druge oblike oglaševanja so na takih programih dovoljene v mejah, določenih v prvem in drugem odstavku 12. člena.

18. ter člen: Programi, namenjeni izključno TV-prodaji

1. Določbe te konvencije se smiselno uporabljajo za programe, namenjene izključno TV-prodaji.

2. Oglaševanje je na takih programih dovoljeno v mejah, določenih v prvem odstavku 12. člena, drugi odstavek 12. člena pa se ne uporablja.Ť
 

27. člen

Zadnji stavek četrtega odstavka 20. člena se črta, besedilo sedmega odstavka 20. člena pa se glasi:

ť7. S pridržkom določb odstavka 3 b) 9. bis člena in tretjega odstavka 23. člena se sklepi stalnega odbora sprejemajo s tričetrtinsko večino navzočih članov.Ť
 

28. člen

21. člen se dopolni, kot sledi:

ťf) daje mnenja o  zlorabi pravic po odstavku 2 c) 24. bis člena.

2. Poleg tega stalni odbor:

a) sestavlja smernice, omenjene v odstavku 3 b) 9. bis člena, da bi se izognili razlikam med izvajanjem določb te konvencije glede dostopa javnosti do dogodkov, ki so za družbo pomembnejši, in izvajanjem ustreznih določb Evropske skupnosti;

b) daje mnenja o ukrepih, ki jih sprejmejo pogodbenice, ki so v skladu z drugim odstavkom 9. bis člena sestavile seznam dogodkov v državi ali zunaj nje, za katere te pogodbenice menijo, da so za družbo pomembnejši;

c) enkrat letno objavi zbirni seznam dogodkov in ustreznih ukrepov, ki jih sporočijo pogodbenice v skladu z odstavkom 2 e) 9. bis člena.Ť
 

29. člen

V 23. člen se vstavita nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:

ť5. Vendar pa lahko Odbor ministrov po posvetovanju s stalnim odborom odloči, da začne posamezna sprememba veljati po izteku dveletnega obdobja od dneva, ko je bila dana na voljo za sprejetje, razen če pogodbenica ni uradno obvestila generalnega sekretarja Sveta Evrope, da ugovarja njenemu začetku veljavnosti. Če je bil tak ugovor uradno sporočen, začne sprememba veljati prvega dne v mesecu, ki sledi datumu, ko je pogodbenica konvencije, ki je uradno sporočila ugovor, pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponirala svojo listino o sprejetju.

6. Če je spremembo odobril Odbor ministrov, vendar pa še ni začela veljati v skladu s četrtim ali petim odstavkom, država ali Evropska skupnost ne sme izraziti svojega soglasja, da jo konvencija zavezuje, ne da bi hkrati sprejela spremembo.Ť
 

30. člen

Vstavi se nov 24. bis člen, ki se glasi:

ť24. bis člen: Domnevne zlorabe pravic, podeljenih s to konvencijo

1. Če je program izdajatelja televizijskega programa v celoti ali načelno usmerjen na ozemlje pogodbenice, ki ni pogodbenica, pod katere jurisdikcijo je izdajatelj televizijskega programa (ťpogodbenica sprejemnicaŤ), in se je izdajatelj televizijskega programa ustanovil  z namenom, da bi se izognil zakonom na področjih, ki jih ureja ta konvencija, in ki bi se zanj uporabljali, če bi bil pod jurisdikcijo druge pogodbenice, to pomeni zlorabo pravic.

2. Kadar pogodbenica domneva, da je prišlo do take zlorabe, se uporablja naslednji postopek:

a) pogodbenici, ki ju to zadeva, si prizadevata za mirno rešitev;

b) če tega ne storita v treh mesecih, pogodbenica sprejemnica zadevo predloži stalnemu odboru;

c) potem ko je stalni odbor slišal stališča prizadetih pogodbenic, v šestih mesecih od dneva, ko mu je bila zadeva predložena, da mnenje, ali so bile pravice zlorabljene, in o tem obvesti prizadeti pogodbenici.

3. Če je stalni odbor ugotovil, da je prišlo do zlorabe pravic, pogodbenica, za katero se šteje, da je izdajatelj televizijskega programa pod njeno jurisdikcijo, sprejme ustrezne ukrepe, da odpravi zlorabo pravic, in o teh ukrepih obvesti stalni odbor.

4. Če pogodbenica, za katero se šteje, da je izdajatelj televizijskega programa pod njeno jurisdikcijo, v šestih mesecih ne sprejme ukrepov, določenih v tretjem odstavku, prizadeti pogodbenici začneta arbitražni postopek, določen v drugem odstvku 26. člena in dodatku h konvenciji.

5. Pogodbenica sprejemnica ne sprejme nobenih ukrepov proti takemu programu, dokler arbitražni postopek ni končan.

6. Vsi po tem členu predlagani ali sprejeti ukrepi morajo biti v skladu z 10. členom Konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.Ť
 

31. člen

Besedilo 28. člena se glasi:

ť28. člen: Odnos med konvencijo in notranjim pravom pogodbenic

Nič v tej konvenciji ne preprečuje pogodbenicam, da za programe, ki jih prenaša izdajatelj televizijskega programa, za katerega se šteje, da je pod njihovo jurisdikcijo v smislu 5. člena, ne bi uporabljale strožjih ali podrobnejših pravil, kot so predvidena v tej konvenciji.Ť
 

32. člen

Besedilo prvega odstavka 32. člena se glasi:

ť1. Ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka država izjavi, da si v skladu s pravili, predvidenimi v drugem odstavku 15. člena te konvencije, pridržuje pravico na svojem ozemlju omejiti posredovanje programov, ki vsebujejo oglase za alkoholne pijače, vendar samo, kolikor to ni skladno z njeno notranjo zakonodajo.

Drugi pridržki niso dopustni.Ť
 

33. člen

V drugem odstavku 20. člena, v drugem odstavku 23. člena, v prvem odstavku 27. člena, v prvem in četrtem odstavku 29. člena, v 34. členu in v zaključni klavzuli se besede ťEvropska gospodarska skupnostŤ nadomestijo z ťEvropska skupnostŤ.
 

34. člen

Ta protokol je pogodbenicam konvencije na voljo za sprejetje. Pridržki niso dopustni.
 

35. člen

1. Ta protokol začne veljati prvi dan meseca, ki sledi dnevu, ko je zadnja od pogodbenic konvencije pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponirala svojo listino o sprejetju.

2. Vendar pa ta protokol začne veljati po izteku dveletnega obdobja od dneva, ko je bil dan na voljo za sprejetje, razen če pogodbenica konvencije ni uradno obvestila generalnega sekretarja Sveta Evrope, da ugovarja njegovemu začetku veljavnosti. Pravica do ugovora je omejena na države ali Evropsko skupnost, ki so pred iztekom trimesečnega obdobja po tem, ko je bil protokol na voljo za sprejetje, izrazile svoje soglasje, da jih konvencija zavezuje.

3. Če je tak ugovor uradno sporočen, začne protokol veljati prvi dan meseca, ki sledi dnevu, ko je pogodbenica konvencije, ki je uradno sporočila ugovor, pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponirala svojo listino o sprejetju.

4. Pogodbenica konvencije lahko kadar koli izjavi, da bo protokol uporabljala začasno.
 

36. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, druge pogodbenice konvencije in Evropsko skupnost o:

a) deponiranju vsake listine o sprejetju;

b) vsaki izjavi o začasni uporabi protokola v skladu s četrtim odstavkom 35. člena;

c) vsakem datumu začetka veljavnosti tega protokola v skladu s prvim do tretjim odstavkom 35. člena;

d) vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s tem protokolom.

Sestavljeno v Strasbourgu 9. septembra 1998 v angleščini in francoščini in na voljo za sprejetje 1. oktobra 1998. Besedili sta enako verodostojni in sta shranjeni v enem samem izvodu v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, drugim pogodbenicam konvencije in Evropski skupnosti.