Novo delovno mesto komisarja za človekove pravice je bilo ustanovljeno leta 1999. Naloge komisarja so pospeševanje izobraževanja, ozaveščanje in uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic v državah članicah ter zagotavljanje popolne in učinkovite skladnosti z besedili Sveta Evrope, kot so konvencije, priporočila in resolucije, ki jih sprejme Odbor ministrov. Vloga Komisarja je usmerjena predvsem v pomoč in preprečevanje, ob tem pa Komisar opravlja različne naloge, ki mu jih nalagajo Evropsko sodišče za človekove pravice in drugi organi, ki so bili ustanovljeni s pogodbo. Komisar nima zakonskih pooblastil, pač pa lahko svetuje in obvešča o varstvu človekovih pravic in preprečuje kršitve.
Med nalogami in pooblastili Komisarja je tudi sodelovanje z drugimi mednarodnimi ustanovami, ki so dejavne na področju uveljavljanja in varstva človekovih pravic, ter možnost ukrepanja na podlagi ustreznih informacij vlad, državnih parlamentov, varuhov človekovih pravic ali podobnih ustanov, posameznikov in organizacij.
V sodelovanju z drugimi organi Sveta Evrope lahko Komisar predloži poročilo, priporočilo ali mnenje o določeni zadevi Odboru ministrov, kadar je to primerno, pa tudi Parlamentarni skupščini.
Ideja o ustanovitvi institucije Komisar za človekove pravice Sveta Evrope je bila prvič odobrena na Konferenci vodij držav in vlad, ki je potekala v Strasbourgu oktobra 1997. Resolucija, ki je določala pooblastila Komisarja je bila sprejeta, po razpravi v Parlamentarni skupščini, na 14. seji Odbora ministrov, ki je potekala 6. in 7. maja 1999 v Budimpešti.
Komisarja za človekove pravice izvoli Parlamentarna skupščina izmed treh kandidatov, ki jih predlaga Odbor ministrov. Za izvolitev je zadostna navadna večina. Komisar je izvoljen za enkratni mandat šestih let. Kandidat mora biti državljan članice Sveta Evrope in mora biti priznan strokovnjak s področja človekovih pravic.
Thomas Hammarberg je drugi Komisar za človekove pravice Sveta Evrope. To delo je začel opravljati aprila 2006. Izvojen je za dobo šestih let.
"Spoštovanje človekovih pravic je nujna sestavina vsake demokratične družbe. Vzporeden razvoj standardov človekovih pravic in sredstev za njihovo uveljavitev je že postal del naše evropske zgodovine.
Funkcijo Komisarja za človekove pravice, ki jo je ustanovil Svet Evrope leta 1999, razumem kot neločljiv del tega dolgoročnega procesa. A vendar, časa za proslavljanje pri našem delu, spodbujanju človekovih pravic, ni: novi izzivi prihajajo vedno znova in ne moremo določiti datuma konca naših aktivnosti."
Thomas Hammarberg, Komisar Sveta Evrope za človekove pravice
Osnovne dolžnosti Komisarja so zapisane v Resoluciji (99)50 o Komisarju za človekove pravice Sveta Evrope, ki jo je sprejel Odbor ministrov 7. maja 1999. Resolucija določa, da mora Komisar:
spodbujati izobraževanje in zavedanje o človekovih pravicah v državah članicah;
ugotavljati pomanjkljivosti v zakonih in delovanju držav članic na področju človekovih pravic;
pomagati pri zagotavljanju učinkovitega nadzora in polnega uživanja človekovih pravic s sredstvi, ki jih ima na voljo Svet Evrope.
Komisar je ne-sodni organ Sveta Evrope, ki ne sprejema individualnih pritožb. Tako ne more sprejeti individualne pritožbe in jo predstaviti pred nacionalnim ali mednarodnim sodiščem niti pred nacionalno vlado države članice Sveta Evrope. Vendar pa lahko oblikuje zaključke in sprejme pobude splošne narave, ki izhajajo iz individualnih pritožb.
Delo Komisarja je, da spodbuja delovanje vseh nacionalnih organov, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami (npr.: varuha človekovih pravic) in z njimi sodeluje. Prav tako Komisar sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki si prizadevajo za širitev in zaščito človekovih pravic.
Pri izvajanju njegovih dolžnosti, se lahko Komisar obrne neposredno na nacionalne vlade držav članic, ki morajo zagotoviti neodvisno in učinkovito delovanje Komisarja pri njegovih funkcijah.
Glede na zgoraj omenjena priporočila in v skladu z drugimi aktivnostmi, delo Komisarja zajema tudi:
Pri izpolnjevanju zgoraj omenjenih ciljev, Komisar obiskuje države članice, z namenom pridobivanja celostnega pogleda na splošno spoštovanje človekovih pravic v državi ali raziskovanjem točno določenega zaskrbljujočega problema ali področja. Obiski se največkrat zgodijo na povabilo države ali pa na pobudo Komisarja. Največkrat vključujejo srečanja z visokimi vladnimi uradniki, predstavniki civilne družbe in pregledi situacij, ki bi lahko vodile v nespoštovanje človekovih pravic. Komisar poda priporočila, kako izboljšati spoštovanje človekovih pravic na določenih področjih. O svojih ugotovitvah poroča ministrom s katerimi se sestaja in v svojem Poročilu o obisku, ki ga preda Parlamentarni skupščini in Odboru ministrov in je posledično dostopen javnosti.
Komisar organizira konference in seminarje, da bi tako pripomogel k širitvi zavedanja in izobraževanja o človekovih pravicah, ter da bi ohranil potrebne zveze z drugimi organi in organizacijami, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic. Letno se sestaja s predstavniki nevladnih organizacij in verskih skupnosti, na te sestanke pa so povabljeni tudi predstavniki interesnih skupin, vladnih organov in medvladnih organizacij. Komisar prav tako organizira srečanja z varuhi človekovih pravic vseh držav članic Sveta Evrope, da bi ohranil tesne stike s pomembnimi partnerji pri zaščiti človekovih pravic.
Seminarji in obiski, ki jih organizira Komisar, lahko neodvisno ali v sodelovanju, obrodijo priporočila, ki niso namenjena le eni državi, temveč vsem, ki se srečujejo s podobnim problemom.
Seminarji in obiski, ki jih organizira Komisar, lahko neodvisno ali skupaj z drugimi aktivnostmi, obrodijo priporočila, ki niso namenjena le eni državi, temveč vsem, ki se srečujejo s podobnimi problemi.
