Konvencije

036 Četrti protokol k Splošnemu sporazumu o privilegijih in imunitetah Sveta Evrope

 DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA EVROPSKO
                 SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

Vlade podpisnice tega protokola, članice Sveta Evrope, so se

glede na to, da so članice Evropskega sodišča za človekove pravice po 59. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila podpisana v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju konvencija), pri opravljanju svojih funkcij upravičene do privilegijev in imunitet, ki jih določajo 40. člen Statuta Sveta Evrope in na njegovi podlagi sprejeti sporazumi;

in glede na to, da je treba podrobno opisati in določiti omejene privilegije in imunitete v Protokolu k Splošnemu sporazumu o privilegijih in imunitetah Sveta Evrope, ki je bil podpisan v Parizu 2. septembra 1949;

sporazumele:
 

1. člen

V tem protokolu izraz "sodniki" pomeni sodnike, ki so izvoljeni v skladu z 39. členom konvencije, kot tudi vse ad hoc sodnike, ki jih imenuje država udeleženka po 43. členu konvencije.
 

2. člen

Sodniki bodo med opravljanjem svojih funkcij in med potovanji pri opravljanju svojih funkcij uživali naslednje privilegije in imunitete:

(a) imuniteto pred osebno aretacijo ali priporom in pred zasegom svoje osebne prtljage ter imuniteto pred kakršnimi koli vrstami sodnih postopkov zaradi izgovorjenih ali napisanih besed ter dejanj, ki so jih storili pri opravljanju svojih funkcij;

(b) oprostitev vseh omejitev zanje in za svoje soproge glede svobode gibanja pri izhodu iz države, kjer živijo, in pri vrnitvi vanjo ter pri vstopu v državo, v kateri opravljajo svoje funkcije in pri izstopu iz te države; oprostitev obveznega registriranja tujcev v državi, ki jo obiskujejo ali skozi katero potujejo med opravljanjem svojih funkcij.
 

3. člen

Med potovanji, na katera se odpravijo zaradi opravljanja svojih funkcij, bodo sodniki pri carinski in devizni kontroli uživali:

(a) s strani svoje vlade enake ugodnosti, kot so jih deležni višji vladni funkcionarji, ko potujejo v tujino zaradi začasne uradne dolžnosti,

(b) s strani vlad drugih članic enake ugodnosti, kot so jih deležni vodje diplomatskih misij.
 

4. člen

1. Dokumenti in listine Sodišča, sodniki in register so nedotakljivi, če se nanašajo na delo Sodišča.

2. Uradna korespondenca in druga uradna sporočila Sodišča in njegovih članov ter registri se ne smejo zadrževati ali cenzurirati.
 

5. člen

Da bi sodnikom zagotovili popolno svobodo govora in popolno neodvisnost pri opravljanju njihovih dolžnosti, jim bo imuniteta pred sodnim postopkom zaradi izgovorjenih in napisanih besed ter dejanj, ki so jih storili med opravljanjem svojih dolžnosti, dodeljene tudi potem, ko ne bodo več opravljali teh dolžnosti.
 

6. člen

Privilegiji in imunitete so sodnikom podeljeni, da bi zagotovili neodvisno opravljanje njihovih funkcij in ne zaradi njihovih osebnih koristi. Sodišče bo imelo pravico, da med plenarnim zasedanjem odvzame imuniteto sodnikom; to ni le njegova pravica, ampak je njegova dolžnost v vsakem primeru, ko bi po njegovem mnenju imuniteta lahko ovirala uresničevanje načela zakonitosti, in kadar jo je mogoče odvzeti brez škode za namen, zaradi katerega je bila podeljena.
 

7. člen

1. Določbe 2. in 5. člena tega protokola bodo veljale za registratorja Sodišča in za namestnika registratorja, kadar deluje v njegovi funkciji, brez škode za vse privilegije in imunitete, do katerih sta upravičena po 18. členu Splošnega sporazuma o privilegijih in imunitetah Sveta Evrope.

2. Določbe 18. člena Splošnega sporazuma o privilegijih in imunitetah Sveta Evrope veljajo za namestnika registratorja Sodišča za njegovo delo, kadar ne nastopa kot register.

3. Privilegiji in imunitete, na katere se nanašata 1. in 2. odstavek tega člena, so podeljeni registratorju in njegovemu namestniku zaradi lažjega izpolnjevanja njunih dolžnosti in ne zaradi nujnih osebnih koristi. Samo Sodišče ima pravico, da med plenarnim zasedanjem odvzame imuniteto svojemu registratorju in njegovemu namestniku; to ni le njegova pravica, ampak tudi dolžnost, da odvzame tako imuniteto v vsakem primeru, ko bi po njegovem mnenju ta imuniteta ovirala uresničevanje načela zakonitosti, in kadar jo je moč odvzeti brez škode glede na namen, zaradi katerega je bila podeljena.
 

8. člen

1. Vsaka država lahko ob podpisu brez pridržka glede ratifikacije, ob ratifikaciji ali kadar koli kasneje z obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da bo veljavnost tega protokola razširila na vsa ali na nekatera ozemlja, za katerih mednarodne povezave je odgovorna in kjer se v skladu s 63. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin omenjena konvencija uporablja.

2. Veljavnost protokola se bo razširila na ozemlje ali ozemlja, ki bodo imenovana v obvestilu, trideset dni po tem, ko bo generalni sekretar Sveta Evrope prejel to obvestilo.
 

9. člen

Ta protokol bo odprl za podpis za članice Sveta Evrope, ki lahko postanejo članice:

(a) s podpisom brez pridržka ratifikacije ali

(b) s podpisom s pridržkom ratifikacije, ki mu sledi ratifikacija.

Ratifikacijske listine bodo deponirane pri generalnemu sekretarju Sveta Evrope.
 

10. člen

1. Ta protokol bo pričel veljati takoj, ko ga bodo tri članice Sveta Evrope v skladu z 9. členom podpisale brez pridržka glede ratifikacije ali ga bodo ratificirale.

2. Za članice, ki bodo protokol podpisale kasneje brez pridržka ratifikacije ali ga bodo ratificirale, bo pričel veljati z dnem podpisa ali z dnem deponiranja ratifikacijske listine.
 

11. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope bo obvestil članice Sveta o:

(a) imenih vseh podpisnic in depozitu vsake ratifikacijske listine;

(b) datumu, s katerim bo ta protokol pričel veljati.

V dokaz dogovorjenega so podpisani s polnim pooblastilom v ta namen podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Parizu 16. decembra 1961, v angleščini in francoščini; besedili sta enako verodostojni in bosta v enem izvodu deponirani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar bo poslal overjene kopije vsem vladam podpisnicam.